SI
Hoja v naravi pozitivno vpliva na možgane in na telo
V Fokusu
Aktualno

Četrtek, 5. julij 2018 ob 06:40

Odpri galerijo

Vedno znova opažamo, da nam sprehod na svežem zraku, po gozdu ali v hribih izboljša naše razpoloženje in nas sprosti. Sedaj pa imamo tudi znanstvene dokaze o pozitivnih učinkih, ki jih prinašajo aktivnosti na prostem. Znanstveniki so namreč odkrili, da čas, ki ga preživimo v naravi, vpliva na fizične spremembe v možganih.




Pravijo, da je najboljše zdravilo za slabo voljo, da "izklopimo" možgane. Ko nam to uspe, se možgani namreč transformirajo. In čas preživet v naravi, kjer ni veliko ljudi in hrupa, pomaga ljudem, da lahko umirijo svoj um. Skupina znanstvenikov je naredila raziskavo (objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences) na skupini ljudi, ki so odšli na sprehod v gozd za uro in pol, ter na skupini ljudi, ki se je sprehajala po mestu. Pri vsakemu udeležencu sprehoda v naravi so opazili občutno zmanjšanje živčne aktivnosti možganske skorje, dela možgan, ki je odgovoren za duševne bolezni, ter zabeležili zmanjšanje negativnih in obsesivnih misli. Pri tistih, ki so se sprehajali po mestu, tega učinka ni bilo. Blagodejni učinki pa so še povečani, če v naravi preživimo več kot le kratek čas. Raziskovalci so tako potrdili, da je povečana urbanizacija okolice tesno povezana s povečano depresijo in ostalimi duševnimi boleznimi.

Poleg tega sta psihologa (Ruth Ann Atchley in David L. Strayer) naredila raziskavo možganskih sprememb pri ljudeh, ki so za nekaj dni odšli iz mesta in izklopili vse elektronske naprave. Z nahrbtnikom so 4 dni popotovali po odročnih krajih, medtem pa jim ni bilo dovoljeno uporabljati kakršnekoli tehnologije. Test kreativnega mišljenja se je po nekaj dnevnem odmoru zvišal za kar 50 odstotkov. Dokazali so, da sta tako urbani hrup kot tehnologija zelo moteča dejavnika, ki nenehno odvračata našo pozornost in utrudljivo vplivata na kognitivne sposobnosti. Dolgi sprehodi brez tehnologije pa lahko zmanjšajo našo psihično izčrpanost, umirijo um in povečajo kreativno razmišljanje.

Aktivnost v naravi poleg tega, da zdravi depresijo, še izboljša spomin, zmanjša stres, poveča samozavest in spodbudi izločanje endorfinov. Veliko ljudi jemlje zdravila iz enega izmed teh razlogov, a zdravilo za tovrstne duševne bolezni je morda bolj preprosto, kot si mislimo.

Vredno si je torej vzeti čas in se umakniti iz urbanega okolja ter od vseh elektronskih naprav v naravo, saj to ne vpliva pozitivno le na fizično telo, temveč tudi na psihično zdravje. Če si želimo zdravja, harmoničnih odnosov in pristne sreče, je potrebno večkrat izpustiti vse iz rok, vzeti nahrbtnik in odidi v naravo ter se naužiti miru in naravnih lepot.

Vabljeni v naravo. Globoko dihajte in prisluhnite naravi okoli sebe ter prisluhnite gozd in drevesom okoli vas. Dobro se boste počutili- a to že veste.

Prirejeno po Sensa.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 16. Feb 2019 at 11:15

0 ogledov

Laško: 30 let Zbora za ustavo
Včeraj je  v Kulturnem centru v Laškem  potekala slovesnost ob 30 obletnici Zbora za ustavo. Zbor, ki je bil ustanovljen 23. februarja 1989,  so sestavljali Društvo  slovenskih pisateljev, Odbor za varstvo človekovih pravic ter združenja in  zveze, iz katerih so kasneje  nastale politične stranke  kot sestavni del pluralnega političnega spektra na slovenski politični sceni. Zbor si je zastavil za cilj, da z svojim delovanjem preko amandmajev  na Ustavo RS vpliva na spremembo taiste na takšen način,  s katerim se poudarja in dejansko pride do čim manj odvisnega statusa Slovenije od takratne federacije ter kasneje doseže samostojno pot Slovenije ter zakonit in legalen odhod iz takratne federalne združbe. Kasneje je sledila ustanovitev ustavne komisije,  v kateri je bilo dvajset članov, po deset članov iz takratne uradne politike in deset iz Zbora za ustavo. Zbor je okronal svoje delo 23. marca z svojim osnutkom Ustave, ki je bil objavljen v Demokraciji. Osnutek je imel 164 členov. Ta osnutek je dobil pridevnik  pisateljsko sociološka ustava.  Zbor za ustavo, njegovi člani ter še mnogo drugih skupin, so pripeljale do najbolj markantnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, do razglasitve Slovenske samostojne države 25. junija 1991. Da ni vse tako črno, čeprav tako včasih zgleda ali imamo ta občutek, pa povedo tudi besede Simone Purkat, članice mladinske sekcije VSO Triglav, ki  v svojem nagovoru dejala:«  Da je domoljubje vedno aktualno čustvo. Ponosni bodimo na državo, domovino, in to kažimo skozi dejanja. Bodimo zgled in ljubezni do domovine učimo tudi druge. Del tega je tudi izobešanje zastav ob vseh praznikih, pa tudi če je simbol države izobešen vsak dan, ni nič narobe«, je dodala Purkatova. Mojca Škrinjar, podpredsednica VSO :« Domoljubje je tudi zaupanje v  naše mlade, zaupanje naše države vam, da jo negujete in ohranjate. Zato je tudi v času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja« »Laško postaja vsako letna februarska postaja enega od dogodkov, ki je povezan z osamosvojitvenimi časi, kar nas zelo veseli  ter si štejemo v čast da na takšen način prispevamo z obeleževanjem teh dogodkov v organizaciji Združenja VSO«, je med drugim povedal Franc Zdolšek v svojem pozdravnem nagovoru. V času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja Slavnostna govornica ob obeležitvi 30. obletnice Zbora za ustavo,  enega od mejnikov na poti na poti k slovenski samostojnosti in nastanka lastne države, je bila Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu. Nanizala je sosledje dogodkom, ki so nas pripeljali do samostojne države Slovenije  ter kako to zgleda danes. V 2. členu ustave je zapisano: »Slovenija je pravna in socialna država.« A dokler bodo ljudje čutili, da pred zakonom nismo vsi enaki, da lahko nekateri manipulirajo sodne procese v svojo korist, pravna država ne bo obstajala«, meni Romana Tomc. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Se ljudje sploh zavedajo kaj to pomeni? Večina najbrž ne, ker so jih prepričali, da njihov glas ne šteje kaj dosti. Takšno  prepričanje pa je najbolj opazno in vidno  v nizki udeležbi na volitvah. Čeprav je trden temelj pravne države, pa to še ne pomeni, da smo z njenim delovanjem zadovoljni. Ravno nasprotno. Zaupanje ljudi v pravosodje in v sodne institucije je čedalje nižje. »Ne glede na vse, pa nikoli, ampak res nikoli ne smemo obupati nad tem, da se te nezdrave razmere ne morejo spremeniti. Poti nazaj ni. Je samo pot naprej. In po njej moramo iti«, je sklenila svoj nagovor Romana Tomc na slovesnosti ob 30. obletnici  Zbora za ustavo v Laškem. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Z kulturni program  z bogato domovinsko noto so skrbeli in resnično naredili vse, da se je njihov nastop dotaknil prav vsakega od prisotnih, dijakinje in dijaki ter članice in člani mešanega pevskega zbora iz Prve gimnazije Celje,  pod vodstvom mentorja iz zborovodje Tomaža Marčiča. Tekst, foto: Vane K. Tegov

Sat, 16. Feb 2019 at 09:44

0 ogledov

Ko se v sojenju Francu Kanglerju "ulica" preseli v sodno dvorano
Vidno razburjen je po včerajšnjem predobravnavnem naroku na okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi Astrid Bah pred novinarje stopil nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Tožilstvo je namreč "obudilo" primer, ko naj bi Franc Kangler kot mariborski župan vplival na direktorico Medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman, da je leta 2009  zaposlila podžupanjo Astrid Bah in da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij. Zaradi tega je bil Kangler že obsojen na sedem mesecev pogojne kazni, a je zadeva padla na vrhovnem sodišču.  Razlog razburjenosti in nejevolje Franca Kanglerja, danes državnega svetnika in svetnika MO Maribor, je dejstvo, da je državna tožilka Januša Kušar Rotman v obnovljenem sojenju uporabilo "copy paste" predhodne obtožnice, pri čemer je protizakonito uporabila protipravno pridobljene telefonske prisluhe telefonskih pogovorov, ki bi morali biti v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča izbrisani, ker je pretekel dveletni zakonski rok. Tega nista upoštevali državna tožilka, kakor tudi ne sodnica Alenka Golčer, zato je Kanglerjev zagovornik Peter Žnidaršič zahteval sodničino izločitev, ker je njegovemu klientu evidentno kršila temeljne človekove pravice. Obenem pa je kar v sodni dvorani proti neznanim storilcem podal kazensko ovadbo.  "Zaradi domačijskosti policije, tožilstva in sodišča v Mariboru mojemu klientu ne morejo pošteno soditi. Menim, da se je "ulica" v primeru Kangler preselila na sodišče," je dejal Žnidaršič. Da v Sloveniji veljata dva pravna sistema, je bil jasen Kangler, kajti to, kar velja za sodišča v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, kakor tudi za Ustavno in Vrhovno sodišče, v mariborskih sodnih dvoranah ne velja: "Za Kanglerja pač v Mariboru veljajo drugi pravosodni "vatli," ker ga je treba onemogočiti," je dodal Franc Kangler. Oglejte si posnetek izjav Franca Kanglerja in odvetnika Petra Žnidaršiča

Fri, 15. Feb 2019 at 23:31

25 ogledov

Dr. Stane Granda: Sendvič
Pred kratkim je kot poslanec odstopil poslanec stranke predsednika vlade, ki je ukradel v trgovini sendvič. Pri dejanju ga niso zalotili, ampak je to sam povedal na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kraja je res kraja in je sama na sebi zavrženo dejanje, toda mož je z njo protestiral zoper nemarnost v trgovini. Bolj kot resnično krajo, to dejanje lahko označimo za ponesrečeno šalo. To lahko trdimo toliko bolj, ker ob tolikšni kraji nekdanjega državnega/družbenega premoženja, bančni luknji…, kapital se sedaj kot »tuji«  vrača domov, se nikomur nič ne zgodi. Pa so javno v parlamentu povedana njihove imena. Poceni kupujejo nekdanja svoja podjetja, ki so jih v bistvu dvakrat obkradli. Nič se jim ne zgodi. Ni pomembno če kradeš, važno je, ali kradeš malo ali veliko. Veliki tatovi niso ogroženi. Kot nekdaj, ko ni bilo kraje, ampak samo »nedovoljena odtujitev« Včasih smo imeli tajni uradni list. Sedaj imamo lex specialis, ki v bistvu ustvarja iste cilje: T-6, drugi tir, Magna, pričakujemo lahko še karavanški predor ali kaj podobnega. Sodbe ustavnega sodišča, kadar gre za katoličane, niso izvršljive. Če bi šlo za inštitucije istospolno usmerjenih, bi kar tekmovali, kdo jim bo podaril več denarja. V Sloveniji pravna država stopa na plan. Začelo se je sojenje Andreju Šiški. Ker je ogrožal slovensko državo, ker se je gozdu približal s sekiricami, ker je ustanavljal deželo Štajersko, ki obstaja že od visokega srednjega veka, ker so prenašali neko plastiko. V Sloveniji bodo v kratkem zaradi šiške sprejeli zakon o zaščiti države. Starojugoslovanski bo v primerjavi z njim pravljica za lahko noč otrokom. Prvi korak bo pravna okrepitev varnostnih služb. Predlagamo še določanje kraja prisilnih bivališč, interniranje nezaželenih kritikov razmer – državljanu K menda že krojijo ustrezno uniformo. Najbolje pa bi bilo, da bi nameravani otok pred Izolo spremenili v slovenski Goli otok. Tistim, ki korakajo po slovenski zemlji z pravim orožjem, ki posredno grozijo tistim, ki vidijo preteklost takšna, kot je bila, ki zanikajo demokratične spremembe kot temelj slovenske države, ki nastopajo proti parlamentarizmu, se ne zgodi nič. Še več, njihove kritike razglašajo za revizioniste. Kot, da ne bi vedeli, kaj to za »nekdanje« pomeni. Slovenija, carstvo svobode! Italija znova sega po slovenskem ozemlju. Šele sedaj vidimo, kako je pomembno , da obstajajo Jankovićeva, Židanova in druge nešiškove varde. Ni problem, da je nekdo sveto zemljo bazoviških žrtev onečastil z fojbo. Ni problem, da so znamenito Bazoviško, ob kateri nam je trepetalo srce, ponaredili v Vstala Primorska.. Problem niso fojbe, problem je govorjenje o njih. Kot nekdaj o povojnih pobojih. V Sloveniji zgodovinska resnica zmaguje! Kje si, kam si odšla osamosvojena demokratična Slovenija?  

Fri, 15. Feb 2019 at 23:01

21 ogledov

V letu 2018 je v ameriških medijih delo izgubilo 15.474 zaposlenih
Po ugotovitvah poročila, ki ga je pripravila specializirana družba »Challenger, Gray & Christmas,« je v letu 2018 v ZDA izgubilo delo 15.474  zaposlenih v medijih, kar je največ od kriznega leta 2009. Strokovnjaki kot vzroke za izgubo tako velikega števila delovnih mest v medijih, med njimi je daleč največ novinarskih, navajajo konsolidacijo, zmanjšanje prihodkov, agresivno retoriko članov Trumpove administracije in občasno nasilje proti predstavnikom medijev.    Predstavnik omenjene družbe Challenger, Gray & Christmas ocenjuje, da bo za razrešitev tega problema potrebno v prihodnje prepričati uporabnike medijev o pomenu resničnega, nepristranskega in neodvisnega načina poročanja. (https://theworldnews.net/us-news/more-than-15-000-media-jobs-axed-in-2018-report)

Thu, 14. Feb 2019 at 22:30

209 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: Antonio Tajani ostro zavrača obtožbe levičarskih medijev in politikov, da je fašist
V francoskem Strasbourgu se odvija februarsko zasedanje evropskega parlamenta. Tudi tokrat smo se preko skyp povezave pogovarjali z evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki dr. Milanom Zverom. Beseda je tekla o zapletih, ki so sledili "neridnemu" nastopu predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajania v Bazovici na spominski slovesnosti žrtvam fojb, sledile so najbolj sveže informacije o sklepnih pogajanjih programa Erazmus + v naslednji finančni perspektivi, o regionalni in kohezijski politiki, ki v novem finančnem obdobju ne obeta tolikšnih sredstev kot doslej, o aferi s pokvarjenim govejim mesom iz Poljske in v tej zvezi problemoih neprimernega ravnanja z živalmi.  Sklepno vprašanje je bilo namenjeno evropskim volitvam, kajti slovenski predsednik Borut Pahor za za 26.maj razpisal volitve v Sloveniji. 

Thu, 14. Feb 2019 at 18:38

188 ogledov

Ilegalnim prehodom migrantov ni videti konca!
Ni ga dneva da ne preberemo v časopisih, slišimo v poročilih, tudi  med pogovori ljudi, ki se tudi službeno ukvarjajo s to problematiko,  o deviantnih pojavih,  ki so po mojem ne ravno skromnem poznavanju problematike,  stvar »izpiljenega« businessa mednarodnih razsežnosti. V to je vključenih ogromno veznih členov sestavljene verige posredovanja, spremljanja in dostavljanja »predmeta« omenjenega dela ali posla. O ilegalnih migracijah je govora in o ozadjih te novodobne trgovine z ljudmi. O tem priča tudi dogajanje  na Mejnem prehodu Dobovec, ko so policisti v noči iz srede na četrtek  pri vstopu v Slovenijo našli tri  državljane  Afganistana, skrite med tovorom kompotov, ki jih je voznik  vozil  iz  Srbije.  Afganistanski  državljani  bi naj v vozilo  najverjetneje  vstopili na bencinskem servisu  na  območju  Hrvaške. Zelo bode v oči izraz beseda »najverjetneje«. Ta tovornjak in še marsikateri drugi je bil skrbno opazovan, spremljan in pravočasno »oskrbljen« z dodatnim, človeškim tovorom. Ta beseda kot vrinek v stavku ima odločilno težo v zelo skrbnem in načrtovanem delu, ki se mu reče naložiti kot neznani in slučajni tovor na kontroliranem in pregledovanem vozilu.  Poznavanja kriminalitete na tem področju in na splošno pri kriminaliteti ter uporabo najsodobnejše tehnologije  za nadzorovanje prehodov  raznovrstnih inkriminiranih tovorov čez meje, vedno pripelje te hudodelske in kriminalne združbe, da so korak pred organi,  ki po službeni dolžnosti spremljajo in ustavljajo tovrstne pojave. O luknjičavosti naše meje, zelo podobne znanemu švicarskemu živilskemu  izdelku, pa ni treba izgubljati besed. To, da »sledi« vrnitev ilegalnih migrantov v državo, iz katere so poskušali vstopiti v Slovenije in posledično temu v Evropsko unijo, pa je del birokratskega postopka in izrabljenih fraz povezanimi s to kriminaliteto ter seveda zglednem sodelovanju med službama sosednih držav. In po starem pregovoru, sicer parafraziranem bi lahko  avtor tega zapisa rekel » tresel se je tovornjak,  padli so trije Afganistanci ven«. Larpurlartistični odnos do tega pojava ostaja z uradnim skomiganjem, češ naredili smo vse kaj je v naši moči, se nadaljuje. Do kdaj? Vane K. Tegov Foto: PU Celje
Teme
hota

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Hoja v naravi pozitivno vpliva na možgane in na telo