SI
V Sloveniji zaposlene osebe porabile v 2016 za efektivno delo 76,5 % razpoložljivega delovnega časa
V Fokusu
Zanimivo

Torek, 3. julij 2018 ob 17:44

Odpri galerijo

Statistični urad je objavil analizo efektivnosti dela v letu 2016

V Sloveniji zaposlene osebe so v letu 2016 porabile 76,5 % razpoložljivega delovnega časa za efektivno delo, 18,6 % v obliki odsotnosti z dela, preostanek pa za odmor med delom za prehrano (malico). Več kot 80 % ur odsotnosti z dela je bilo izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev.

Delovni čas v Sloveniji
Z vidika delodajalca je delovni čas kategorija, ki pomembno določa stroške in je tesno povezana z izrabo delovnih kapacitet in s tem s produktivnostjo dela. V Sloveniji je delovni čas opredeljen z Zakonom o delovnih razmerjih, in sicer kot efektivni delovni čas, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas se nanaša na čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi; podatek o tem je tudi osnova za izračun produktivnosti dela.

Več kot tri četrtine razpoložljivega delovnega časa namenjenega za efektivno delo
Po podatkih iz raziskovanja Struktura delovnega časa za leto 2016 so v Sloveniji zaposlene osebe nekaj več kot tri četrtine (76,5 %) razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, nekaj manj kot petino (18,6 %) so ga porabile v obliki odsotnosti z dela, preostanek (4,9 %) pa za odmor med delom za prehrano (malico).

Struktura delovnega časa se v primerjavi z letom 2012 ni bistveno spremenila, čeprav je bilo v letu 2016 manj praznikov (dela prostih dni) in opravljenih več ur plačanega nadurnega dela kot v letu 2012. Podatki kažejo, da se delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v 2016 glede na 2012 ni povečal zlasti zato, ker je bilo v 2016 izrabljenih več ur rednega letnega dopusta (predvsem v zasebnem sektorju).

Več kot štiri petine ur odsotnosti z dela izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, od tega največji del zaradi izrabe ur rednega letnega dopusta
V Sloveniji zaposlene osebe so v letu 2016 večino ur efektivnega dela, 98,3 %, dejansko opravile v rednem delovnem času, 1,6 % so jih opravile v obliki plačanega nadurnega dela, tj. v času, ki je presegel redni delovni čas, preostalih 0,1 % pa so porabile za čakanje na delo ter za zastoje in prekinitve pri delu. Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 81,6 % izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, 18,4 % pa refundiranih iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov.

Ure odsotnosti z dela z nadomestilom plače iz sredstev (v breme) delodajalca so se v letu 2016 porabile v največjem obsegu (62,3 %) za redni letni dopust; 20,1 % ur teh odsotnosti se je porabilo za praznike (dela proste dneve), 13,9 % pa za bolniške odsotnosti do 30 dni. Od ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, refundiranim iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov, pa se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost nad 30 dni (42,1 %) in za starševski dopust (34,6 %), ki vključuje porodniški, očetovski, posvojiteljski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka.

Med urami odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov so najvišji delež (55,5 %) obsegale bolniške odsotnosti do 30 dni. Preostali del teh ur (44,5 %) je bil refundiran iz sredstev (v breme) Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; med njimi so prevladovale (85,1 %) daljše bolniške odsotnosti (nad 30 dni), medtem ko so preostali del teh odsotnosti (14,9 %) povzročile odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov.

Za strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v zvezi z delom ter za študijski dopust je zaposlena oseba v letu 2016 porabila povprečno 0,2 %, za izredni dopust pa 0,1 % razpoložljivega delovnega časa.

Delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v zasebnem sektorju višji kot v javnem sektorju, pri registriranih fizičnih osebah višji kot pri pravnih osebah in v manjših podjetjih višji kot v večjih podjetjih
Čeprav so zaposleni v javnem sektorju v letu 2016 opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, je delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v zasebnem sektorju znašal 77,8 %, v javnem sektorju pa le 74,1 %. Podatki kažejo, da se navedena deleža razlikujeta v tolikšni meri predvsem zato, ker so bili zaposleni v javnem sektorju v povprečju dalj časa kot zaposleni v zasebnem sektorju odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega dopusta, starševskega dopusta, strokovnega izobraževanja, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih zdravstvenih razlogov.

Podobne razlike lahko opazimo tudi med deležema ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času registriranih fizičnih oseb in pravnih oseb; ta delež je namreč v letu 2016 pri registriranih fizičnih osebah znašal 80,0 %, pri pravnih osebah pa 76,3 %. Poleg razlogov, ki pojasnjujejo razlike v deležih ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času med javnim in zasebnim sektorjem, so razlike v teh deležih med opazovanima vrstama pravnega subjekta v precejšnji meri nastale tudi zato, ker so bili zaposleni pri registriranih fizičnih osebah v povprečju manj časa odsotni z dela zaradi daljše bolniške odsotnosti (nad 30 dni) kot zaposleni pri pravnih osebah; nižji delež ur v razpoložljivem delovnem času pa je predstavljala tudi odsotnost z dela zaradi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

Pregled strukture delovnega časa po velikostnih razredih poslovnih subjektov (glede na število zaposlenih oseb) pokaže, da je delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 z naraščanjem velikosti poslovnega subjekta upadal, čeprav je bil delež ur plačanega nadurnega dela v razpoložljivem delovnem času v velikih podjetjih v povprečju precej višji kot v majhnih podjetjih. Razlike med deleži ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v posameznih velikostnih razredih poslovnih subjektov lahko pojasnimo z istimi razlogi, kot smo pojasnili tudi razlike v teh deležih med registriranimi fizičnimi osebami in pravnimi osebami.

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času najnižji v dejavnosti gradbeništvo, najvišji pa v dejavnosti rudarstvo
Z vidika dejavnosti je bil delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 najnižji v dejavnosti gradbeništvo (16,0 %), najvišji pa v dejavnosti rudarstvo (23,8 %).

Med pomembnejšimi komponentami ur odsotnosti z dela naj posebej omenimo delež ur rednega letnega dopusta v razpoložljivem delovnem času; ta je bil v letu 2016 najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (12,0 %), sledile so dejavnost rudarstvo (11,8 %) in dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (11,7 %); najnižji pa je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (7,9 %) in nato v dejavnosti gostinstvo (8,1 %).

Izmed preostalih komponent ur odsotnosti z dela, ki pomembneje vplivajo na delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času, sta bila najvišja deleža ur bolniške odsotnosti do 30 dni (3,2 %) in ur bolniške odsotnosti nad 30 dni (3,8 %) v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 zabeležena v dejavnosti rudarstvo, najvišja deleža ur odsotnosti z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (2,0 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,9 %), najvišji delež ur odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (0,6 %), najvišja deleža ur strokovnega izobraževanja pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (0,9 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (0,7 %).

V raziskovanju smo med drugim ugotovili tudi to, da sta bila najvišja deleža ur plačanega nadurnega dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 zabeležena v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (3,8 %) in v dejavnosti rudarstvo (2,3 %). 

vir: Statistični urad RS

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 16. Feb 2019 at 11:15

0 ogledov

Laško: 30 let Zbora za ustavo
Včeraj je  v Kulturnem centru v Laškem  potekala slovesnost ob 30 obletnici Zbora za ustavo. Zbor, ki je bil ustanovljen 23. februarja 1989,  so sestavljali Društvo  slovenskih pisateljev, Odbor za varstvo človekovih pravic ter združenja in  zveze, iz katerih so kasneje  nastale politične stranke  kot sestavni del pluralnega političnega spektra na slovenski politični sceni. Zbor si je zastavil za cilj, da z svojim delovanjem preko amandmajev  na Ustavo RS vpliva na spremembo taiste na takšen način,  s katerim se poudarja in dejansko pride do čim manj odvisnega statusa Slovenije od takratne federacije ter kasneje doseže samostojno pot Slovenije ter zakonit in legalen odhod iz takratne federalne združbe. Kasneje je sledila ustanovitev ustavne komisije,  v kateri je bilo dvajset članov, po deset članov iz takratne uradne politike in deset iz Zbora za ustavo. Zbor je okronal svoje delo 23. marca z svojim osnutkom Ustave, ki je bil objavljen v Demokraciji. Osnutek je imel 164 členov. Ta osnutek je dobil pridevnik  pisateljsko sociološka ustava.  Zbor za ustavo, njegovi člani ter še mnogo drugih skupin, so pripeljale do najbolj markantnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, do razglasitve Slovenske samostojne države 25. junija 1991. Da ni vse tako črno, čeprav tako včasih zgleda ali imamo ta občutek, pa povedo tudi besede Simone Purkat, članice mladinske sekcije VSO Triglav, ki  v svojem nagovoru dejala:«  Da je domoljubje vedno aktualno čustvo. Ponosni bodimo na državo, domovino, in to kažimo skozi dejanja. Bodimo zgled in ljubezni do domovine učimo tudi druge. Del tega je tudi izobešanje zastav ob vseh praznikih, pa tudi če je simbol države izobešen vsak dan, ni nič narobe«, je dodala Purkatova. Mojca Škrinjar, podpredsednica VSO :« Domoljubje je tudi zaupanje v  naše mlade, zaupanje naše države vam, da jo negujete in ohranjate. Zato je tudi v času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja« »Laško postaja vsako letna februarska postaja enega od dogodkov, ki je povezan z osamosvojitvenimi časi, kar nas zelo veseli  ter si štejemo v čast da na takšen način prispevamo z obeleževanjem teh dogodkov v organizaciji Združenja VSO«, je med drugim povedal Franc Zdolšek v svojem pozdravnem nagovoru. V času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja Slavnostna govornica ob obeležitvi 30. obletnice Zbora za ustavo,  enega od mejnikov na poti na poti k slovenski samostojnosti in nastanka lastne države, je bila Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu. Nanizala je sosledje dogodkom, ki so nas pripeljali do samostojne države Slovenije  ter kako to zgleda danes. V 2. členu ustave je zapisano: »Slovenija je pravna in socialna država.« A dokler bodo ljudje čutili, da pred zakonom nismo vsi enaki, da lahko nekateri manipulirajo sodne procese v svojo korist, pravna država ne bo obstajala«, meni Romana Tomc. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Se ljudje sploh zavedajo kaj to pomeni? Večina najbrž ne, ker so jih prepričali, da njihov glas ne šteje kaj dosti. Takšno  prepričanje pa je najbolj opazno in vidno  v nizki udeležbi na volitvah. Čeprav je trden temelj pravne države, pa to še ne pomeni, da smo z njenim delovanjem zadovoljni. Ravno nasprotno. Zaupanje ljudi v pravosodje in v sodne institucije je čedalje nižje. »Ne glede na vse, pa nikoli, ampak res nikoli ne smemo obupati nad tem, da se te nezdrave razmere ne morejo spremeniti. Poti nazaj ni. Je samo pot naprej. In po njej moramo iti«, je sklenila svoj nagovor Romana Tomc na slovesnosti ob 30. obletnici  Zbora za ustavo v Laškem. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Z kulturni program  z bogato domovinsko noto so skrbeli in resnično naredili vse, da se je njihov nastop dotaknil prav vsakega od prisotnih, dijakinje in dijaki ter članice in člani mešanega pevskega zbora iz Prve gimnazije Celje,  pod vodstvom mentorja iz zborovodje Tomaža Marčiča. Tekst, foto: Vane K. Tegov

Sat, 16. Feb 2019 at 09:44

0 ogledov

Ko se v sojenju Francu Kanglerju "ulica" preseli v sodno dvorano
Vidno razburjen je po včerajšnjem predobravnavnem naroku na okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi Astrid Bah pred novinarje stopil nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Tožilstvo je namreč "obudilo" primer, ko naj bi Franc Kangler kot mariborski župan vplival na direktorico Medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman, da je leta 2009  zaposlila podžupanjo Astrid Bah in da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij. Zaradi tega je bil Kangler že obsojen na sedem mesecev pogojne kazni, a je zadeva padla na vrhovnem sodišču.  Razlog razburjenosti in nejevolje Franca Kanglerja, danes državnega svetnika in svetnika MO Maribor, je dejstvo, da je državna tožilka Januša Kušar Rotman v obnovljenem sojenju uporabilo "copy paste" predhodne obtožnice, pri čemer je protizakonito uporabila protipravno pridobljene telefonske prisluhe telefonskih pogovorov, ki bi morali biti v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča izbrisani, ker je pretekel dveletni zakonski rok. Tega nista upoštevali državna tožilka, kakor tudi ne sodnica Alenka Golčer, zato je Kanglerjev zagovornik Peter Žnidaršič zahteval sodničino izločitev, ker je njegovemu klientu evidentno kršila temeljne človekove pravice. Obenem pa je kar v sodni dvorani proti neznanim storilcem podal kazensko ovadbo.  "Zaradi domačijskosti policije, tožilstva in sodišča v Mariboru mojemu klientu ne morejo pošteno soditi. Menim, da se je "ulica" v primeru Kangler preselila na sodišče," je dejal Žnidaršič. Da v Sloveniji veljata dva pravna sistema, je bil jasen Kangler, kajti to, kar velja za sodišča v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, kakor tudi za Ustavno in Vrhovno sodišče, v mariborskih sodnih dvoranah ne velja: "Za Kanglerja pač v Mariboru veljajo drugi pravosodni "vatli," ker ga je treba onemogočiti," je dodal Franc Kangler. Oglejte si posnetek izjav Franca Kanglerja in odvetnika Petra Žnidaršiča

Fri, 15. Feb 2019 at 23:31

25 ogledov

Dr. Stane Granda: Sendvič
Pred kratkim je kot poslanec odstopil poslanec stranke predsednika vlade, ki je ukradel v trgovini sendvič. Pri dejanju ga niso zalotili, ampak je to sam povedal na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kraja je res kraja in je sama na sebi zavrženo dejanje, toda mož je z njo protestiral zoper nemarnost v trgovini. Bolj kot resnično krajo, to dejanje lahko označimo za ponesrečeno šalo. To lahko trdimo toliko bolj, ker ob tolikšni kraji nekdanjega državnega/družbenega premoženja, bančni luknji…, kapital se sedaj kot »tuji«  vrača domov, se nikomur nič ne zgodi. Pa so javno v parlamentu povedana njihove imena. Poceni kupujejo nekdanja svoja podjetja, ki so jih v bistvu dvakrat obkradli. Nič se jim ne zgodi. Ni pomembno če kradeš, važno je, ali kradeš malo ali veliko. Veliki tatovi niso ogroženi. Kot nekdaj, ko ni bilo kraje, ampak samo »nedovoljena odtujitev« Včasih smo imeli tajni uradni list. Sedaj imamo lex specialis, ki v bistvu ustvarja iste cilje: T-6, drugi tir, Magna, pričakujemo lahko še karavanški predor ali kaj podobnega. Sodbe ustavnega sodišča, kadar gre za katoličane, niso izvršljive. Če bi šlo za inštitucije istospolno usmerjenih, bi kar tekmovali, kdo jim bo podaril več denarja. V Sloveniji pravna država stopa na plan. Začelo se je sojenje Andreju Šiški. Ker je ogrožal slovensko državo, ker se je gozdu približal s sekiricami, ker je ustanavljal deželo Štajersko, ki obstaja že od visokega srednjega veka, ker so prenašali neko plastiko. V Sloveniji bodo v kratkem zaradi šiške sprejeli zakon o zaščiti države. Starojugoslovanski bo v primerjavi z njim pravljica za lahko noč otrokom. Prvi korak bo pravna okrepitev varnostnih služb. Predlagamo še določanje kraja prisilnih bivališč, interniranje nezaželenih kritikov razmer – državljanu K menda že krojijo ustrezno uniformo. Najbolje pa bi bilo, da bi nameravani otok pred Izolo spremenili v slovenski Goli otok. Tistim, ki korakajo po slovenski zemlji z pravim orožjem, ki posredno grozijo tistim, ki vidijo preteklost takšna, kot je bila, ki zanikajo demokratične spremembe kot temelj slovenske države, ki nastopajo proti parlamentarizmu, se ne zgodi nič. Še več, njihove kritike razglašajo za revizioniste. Kot, da ne bi vedeli, kaj to za »nekdanje« pomeni. Slovenija, carstvo svobode! Italija znova sega po slovenskem ozemlju. Šele sedaj vidimo, kako je pomembno , da obstajajo Jankovićeva, Židanova in druge nešiškove varde. Ni problem, da je nekdo sveto zemljo bazoviških žrtev onečastil z fojbo. Ni problem, da so znamenito Bazoviško, ob kateri nam je trepetalo srce, ponaredili v Vstala Primorska.. Problem niso fojbe, problem je govorjenje o njih. Kot nekdaj o povojnih pobojih. V Sloveniji zgodovinska resnica zmaguje! Kje si, kam si odšla osamosvojena demokratična Slovenija?  

Fri, 15. Feb 2019 at 23:01

21 ogledov

V letu 2018 je v ameriških medijih delo izgubilo 15.474 zaposlenih
Po ugotovitvah poročila, ki ga je pripravila specializirana družba »Challenger, Gray & Christmas,« je v letu 2018 v ZDA izgubilo delo 15.474  zaposlenih v medijih, kar je največ od kriznega leta 2009. Strokovnjaki kot vzroke za izgubo tako velikega števila delovnih mest v medijih, med njimi je daleč največ novinarskih, navajajo konsolidacijo, zmanjšanje prihodkov, agresivno retoriko članov Trumpove administracije in občasno nasilje proti predstavnikom medijev.    Predstavnik omenjene družbe Challenger, Gray & Christmas ocenjuje, da bo za razrešitev tega problema potrebno v prihodnje prepričati uporabnike medijev o pomenu resničnega, nepristranskega in neodvisnega načina poročanja. (https://theworldnews.net/us-news/more-than-15-000-media-jobs-axed-in-2018-report)

Thu, 14. Feb 2019 at 22:30

209 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: Antonio Tajani ostro zavrača obtožbe levičarskih medijev in politikov, da je fašist
V francoskem Strasbourgu se odvija februarsko zasedanje evropskega parlamenta. Tudi tokrat smo se preko skyp povezave pogovarjali z evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki dr. Milanom Zverom. Beseda je tekla o zapletih, ki so sledili "neridnemu" nastopu predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajania v Bazovici na spominski slovesnosti žrtvam fojb, sledile so najbolj sveže informacije o sklepnih pogajanjih programa Erazmus + v naslednji finančni perspektivi, o regionalni in kohezijski politiki, ki v novem finančnem obdobju ne obeta tolikšnih sredstev kot doslej, o aferi s pokvarjenim govejim mesom iz Poljske in v tej zvezi problemoih neprimernega ravnanja z živalmi.  Sklepno vprašanje je bilo namenjeno evropskim volitvam, kajti slovenski predsednik Borut Pahor za za 26.maj razpisal volitve v Sloveniji. 

Thu, 14. Feb 2019 at 18:38

188 ogledov

Ilegalnim prehodom migrantov ni videti konca!
Ni ga dneva da ne preberemo v časopisih, slišimo v poročilih, tudi  med pogovori ljudi, ki se tudi službeno ukvarjajo s to problematiko,  o deviantnih pojavih,  ki so po mojem ne ravno skromnem poznavanju problematike,  stvar »izpiljenega« businessa mednarodnih razsežnosti. V to je vključenih ogromno veznih členov sestavljene verige posredovanja, spremljanja in dostavljanja »predmeta« omenjenega dela ali posla. O ilegalnih migracijah je govora in o ozadjih te novodobne trgovine z ljudmi. O tem priča tudi dogajanje  na Mejnem prehodu Dobovec, ko so policisti v noči iz srede na četrtek  pri vstopu v Slovenijo našli tri  državljane  Afganistana, skrite med tovorom kompotov, ki jih je voznik  vozil  iz  Srbije.  Afganistanski  državljani  bi naj v vozilo  najverjetneje  vstopili na bencinskem servisu  na  območju  Hrvaške. Zelo bode v oči izraz beseda »najverjetneje«. Ta tovornjak in še marsikateri drugi je bil skrbno opazovan, spremljan in pravočasno »oskrbljen« z dodatnim, človeškim tovorom. Ta beseda kot vrinek v stavku ima odločilno težo v zelo skrbnem in načrtovanem delu, ki se mu reče naložiti kot neznani in slučajni tovor na kontroliranem in pregledovanem vozilu.  Poznavanja kriminalitete na tem področju in na splošno pri kriminaliteti ter uporabo najsodobnejše tehnologije  za nadzorovanje prehodov  raznovrstnih inkriminiranih tovorov čez meje, vedno pripelje te hudodelske in kriminalne združbe, da so korak pred organi,  ki po službeni dolžnosti spremljajo in ustavljajo tovrstne pojave. O luknjičavosti naše meje, zelo podobne znanemu švicarskemu živilskemu  izdelku, pa ni treba izgubljati besed. To, da »sledi« vrnitev ilegalnih migrantov v državo, iz katere so poskušali vstopiti v Slovenije in posledično temu v Evropsko unijo, pa je del birokratskega postopka in izrabljenih fraz povezanimi s to kriminaliteto ter seveda zglednem sodelovanju med službama sosednih držav. In po starem pregovoru, sicer parafraziranem bi lahko  avtor tega zapisa rekel » tresel se je tovornjak,  padli so trije Afganistanci ven«. Larpurlartistični odnos do tega pojava ostaja z uradnim skomiganjem, češ naredili smo vse kaj je v naši moči, se nadaljuje. Do kdaj? Vane K. Tegov Foto: PU Celje
Teme
efektivno delo

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

V Sloveniji zaposlene osebe porabile v 2016 za efektivno delo 76,5 % razpoložljivega delovnega časa