France Prešeren, slovenski pesnik, se je rodil 3. decembra 1800 v kmečki družini, ki je živela v vasi Vrba na Gorenjskem. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt 8. februarja 1859 v Kranju.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot »Ta veseli dan kulture«. (SLO-Wikipedija)

Tako je Prešeren v uvodu predstavljen v slovenski Wikipediji, zelo podobno pa tudi v drugih jezikih.

***** 

Dobitnika velike Prešernove nagrade 2018 za življenjsko delo sta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač. Vsekakor bi si Janez Mejač to nagrado zaslužil že vsaj pred desetimi ali več leti, ko so bili njegovi nastopi še znani širši javnosti. Danes pa me mnogi sprašujejo, kdo pa je to. No, bolje pozno kot nikoli!

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada 2018 so snemalec Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka Simona Semenič, koreografinja Valentina Turcu, fotograf Boris Gaberščik in umetnica Maja Smrekar. Tukaj pa se mnenja zelo krešejo (pa sem še nežno zapisal!) ob nagradi Maje Smrekar. To je prejela za projekt, v katerem je dojila svojega psa in v postopku umetne oploditve človeško celico zamenjala s pasjo. Druga nagrajenka, dramatičarka Simona Semenič, se je v preteklosti ovijala v slovensko zastavo, iz katere je izrezala grb in iz luknje kazala svoj od nosečnosti zaobljen trebuh.

Ministrstvo za kulturo utemeljuje v svojih dokumentih podelitev nagrade tako:
»Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice …«

Sam ne vem kam bi to umestil. Po mojem skromnem mnenju to ne sodi na polje umetnosti, temveč na polje demonstracij, upora proti vladajočim, kulturi, civilizaciji in podobnim zadevam. Res je, da so bili tudi v preteklosti slikarji, pesniki, pisatelji, fotografi, filmarji in drugi umetniki, ki so s svojimi deli opozarjali na neumnosti, ki jih počne človeška vrsta. Prav tako so se poslužili absurda, da so pojasnili, kako je resničnost grda in nemogoča. Vendar je težko oba performansa uvrstiti med »vrhunske umetniške dosežke« ali med »obogatitev slovenske kulturne zakladnice«. Obeh avtoric in njunih drugih del pač ne morem ocenjevati, ker ne poznam njunega umetniškega delovanja. Vendar pa zelo močno dvomim v "zdravo kmečko pamet" članov komisij, ki so to nagradili.

Glede na to, da je vse to podprto tudi z določenim denarjem, se spet zelo resno vprašujem, če v ozadju ne delujejo »vezi in poznanstva«. Sam ne maram teorij zarot in ne verjamem v tete in strice iz ozadij. Vendar sem resno zaskrbljen, ko prebiram članke o tem, komu je ministrstvo letos dodelilo sredstva in komu ne. Za primer je pač znova potrebno povedati, da je letos iz financiranja izpadel svetovno znani zbor Carmina Slovenica iz Maribora. Tudi sam sem pisatelj in vedno bolj ugotavljam, da če bi živel v Ljubljani, bi bil »slovenski« pisatelj. Ker pa sem iz Maribora, pa sem v najboljšem primeru »štajerski« ali pa »mariborski« pisatelj. Saj je, na primer Boris Pahor tudi le »tržaški« ali »zamejski« pisatelj. Pač, vse ostane med prijatelji in znanci.

No, pa se raje posvetimo Prešernovi Zdravljci. Objavljam jo v celoti, da si spet osvežimo znanje in spomin. Mislim, da je v njej kar nekaj zanimivih naukov in zagotovo je »vrhunski umetniški dosežek in obogatitev slovenske kulturne zakladnice.«

France Prešeren
Zdravljica

1

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

2

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmo zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

3

V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

 

4

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

 

5

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

 

6

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo sŕčno bránit kliče čas!

 

7

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

 

8

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

 

 

Pripravil Andy, foto naslovnica Andy (Prešernov spomenik in fontana na trgu v Kranju)