Fantek na sliki je na začetku svoje življenjske poti in se še ne zaveda, kaj vse ga čaka na tej poti. Pot do starosti je v mladosti videti dolga, v starosti pa kot trenutek. Ne vem, zakaj fantek stoji sam ob progi, toda razlogov je lahko več. Prvi razlog je, na katerega najprej pomislim, da so njegovo družino pokopali visoki davki. Drugi razlog je lahko, da so bile domače razmere nemogoče in je pobegnil od doma, in tretji razlog je lahko, da je ostal brez staršev.


							 

Žalosten in nedolžen otroški pogled zastavlja veliko vprašanj in zaradi tega bi bilo dobro, da bi se tega zavedali tudi starejši, ki v boju za oblast gredo čez vse. V naši mali Sloveniji doživljamo različne primere sovražnosti in nestrpnosti, ki se odražajo tudi v političnih bojih. Mnogi si želijo oblast in ko se vzpenjajo proti njej, jih ljudstvo podpira, ko so na oblasti, pa jih prezira. Zakaj se potem tako bojujejo za oblast? Mogoče zato, ker oblast daje določene privilegije oblastnikom in njihovim podpornikom. Samo poglejmo v preteklost, koliko uspešnih in propadlih podjetij in podjetnikov smo imeli zaradi (ne)sodelovanja z oblastjo. Tisti, ki smo neodvisni od oblasti, pa se moramo bojevati sami. Zakaj je tako?

 

Spomnimo se samo na nekajmesečno napenjanje Magna mišic. Mnogi okoljevarstveniki so napovedovali pritožbo zoper okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo izdano Magni, pritožil pa se ni nihče. Ne vem, kaj je razlog, toda niti v sanjah ne upam pomisliti, da je razlog finančne narave, kot mi je zadnjič nakazal znanec. Ali je res vse skupaj bila le predstava za naivne?

 

Novo napenjanje mišic se nam obeta, kajti k nam prihajajo različne volitve. Najprej predsedniške volitve, potem sledi nekajmesečno napenjanje mišic političnih strank vse do parlamentarnih volitev, ki bodo pred naslednjim poletjem. Da pa poletje ne bi bilo preveč mirno, imamo naslednjo jesen še lokalne volitve. To pomeni, da prihaja enoletni čas volilnih obljub in novih ambicioznih kandidatov. Prva taktična poteza oziroma bojazen za izgubo glasov volivcev se je že odrazila na področju davčnih sprememb in to v zvišanju normiranih odhodkov iz prvotno predlaganih 60 na 70 odstotkov. Najprej odvzameš 20, nato pa vrneš 10 in ljudstvo je zadovoljno. Takšno postopanje me spominja na trgovske popuste.

 

Moja želja je, da bi dočakali čas volitev in volilnih predstavitev, v katerih ne bo medsebojnih obtoževanj in brskanja po preteklosti, temveč bo odločala le kakovost kandidatov. Do takrat pa nam preostane le žalosten pogled fantka z naslovnice revije Denar.