SI

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

19.10.2018

preberi več

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

19.10.2018

preberi več

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

19.10.2018

preberi več

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

19.10.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

19.10.2018

preberi več

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

19.10.2018

preberi več

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

18.10.2018

preberi več

Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine Lendava

17.10.2018

preberi več

Nekirurška vstavitev aortne zaklopke

17.10.2018

preberi več

VOLITVE 2018

Novinarska Konferenca Destrnik Kandidat FRANC PUKŠIČ

Sreda v Sredo - Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Franc Kangler napovedal kandidaturo za župana Maribora

VOLITVE 2018 Izjave predsednikov strank

VOLITVE 2018 Nagovor JanezaJanše, predsednika SDS po ...

VOLITVE 2018 Izjava Urške Bačovnik Janša po zmagi ...

VOLITVE 2018 Izjava Alenke Gotar po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Aleša Hojsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Branka Grimsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 izjava Milana Zvera na volilni dan

Izjava Franca Kanglerja o umiku iz volilne bitke ...

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine Lendava

17.10.2018

preberi več

Sreda v sredo: Franc Pukšič o razlogih za kandidaturo za župana Destrnika

10.10.2018

preberi več

Sreda v sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar o SLS včeraj, danes, jutri

3.10.2018

preberi več

Simon Toplak, kmet, zadružnik, politik, ustanovni član SKZ

26.09.2018

preberi več

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

21.09.2018

preberi več

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo - Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - Simon Toplak

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

19.10.2018

preberi več

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

19.10.2018

preberi več

Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"

14.10.2018

preberi več

Viktor Orban se je EU poslancu Milanu Zveru zahvalil za njegovo pokončno držo in podporo v EU parlamentu

10.10.2018

preberi več

Franc Bogovič v Budimpešti: Zdaj je čas, da ustvarimo prve pametne vasi v Evropi

10.10.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 14.12. 2017 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - dr. Milan Zver

Evropski utrip in dr Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

Zastavica je padla! Ob 19. uri se je iztekel rok za vložitev kandidatur za županske volitve in volitve občinskih svetov. Vse kaže, da bo v Mariboru letos rekordno dolg seznam kandidatov za županski položaj, kar 18 jih je pravočasno vložilo kandidaturo. Zadnji, le uro pred iztekom roka, se je pred volilno komisijo v spremstvu podpornikov prikazal podjetnik in gostinec Saša Arsenović. Zanimivo, da se je pod njegovo župansko kandidaturo podpisala Cerarjeva SMC, čeprav naj bi imel zbranih 1400 overjenih podpisov podpore. Če je temu tako, zakaj so še danes popoldne le njegovi podporniki vztrajali ob stojnici in zbirali podpise podpore.  Še pred dnevi je Arsenović ob napovedi kandidature zagotavljal, da bo kandidiral le s podpisi podpornikov in brez Cerarjeve SMC, potencialnim podpisnikom pa v zameno za podporo javno zagotavljal brezplačni golaž, kavo in zastonjsko vožnjo z njegovimi kolesi. »Obrazci so na MOM ali recepciji Hotela Maribor, kamor jih v zameno za kavico in/ali županski golaž tudi vrnete. Lahko si sposodite naša hotelska mestna kolesa.« V recepciji njegovega hotela Maribor so bili naloženi obrazci za podpise. Sicer nismo preverili, koliko golažev in kavic je Arsenović razdelil prinašalcem podpisanih in overjenih obrazcev podpore. O tem naj si glavo razbija Štefanečeva KPK, kajti gre za elemente politične korupcije, četudi je govora le o kavi in golažu. Kaj je korupcija? Na spletni strani KPK je zapisano: "Gre za vsako kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jo definira kot: “Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega!" S kavo, golažem in zastonjskimi prevozi s hotelskimi kolesi se je Sašo Arsenovič ogrešil ob zakon o Integriteti in preprečevanju korupcije. Z javnim pozivom, da bo v zameno za podpis podpore postregel z golažem in kavo, je pridobil "korist" v obliki podpisov podpore. Skratka, Štefanečeva KPK bi se morala oglasiti, kajti koruptivni namen je već kot očiten.Tudi Računsko sodišče bo moralo reči svoje, saj je Arsenović kršil prvi odstavek 16. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki jasno pravi, da mora organizator volilne kampanje najmanj 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben račun z oznako »Za volilno kampanjo.«  Kaže pa, da se Arsenović požvižga na vsa pravila obnašanja, Mariborčanom se ponuja kot rešitelj, čeprav so njegova podjetja obremenjena z več kot 8,5 milijona dolga. Morda pa se je prav zaradi tega podal v županski boj, ker sicer kako razumeti njegovo današnjo izjavo, da "za uspešen mandat potrebujem več kot samo mestni proračun. Računam tudi na državna in kohezijska sredstva, zato gremo v zgodbo skupaj s SMC." Več kot zgovorna izjava za osebo, katerega podjetja se že sedaj oplajajo s proračunskim denarjem. Seveda tega v hišnem časopisu Židanove SD Večer,  sicer v lasti prekmurskih tajkunov Hakla in Polaniča, o tej Arsenovićevi  Mariborčani ne bodo mogli prebrati. Večer je pač del medijske zgodbe "globoke države," ki jo je zajel strah, da se na županski položaj vrne Franc Kangler. Ker mu Fištravec ne seže do kolen, so v vseh levičarskih strankah in strančicah, listah in gibanjih v boj poslali svoje županske kandidate, in še Arsenovića za povrh, s katerim naj bi se po kalkulacijah "velikih meštrov globoke države" Kangler pomeril v drugem krogu. Takrat pa bi vse te stranke, strančice, liste in gibanja združile moči v podporo Arsenoviću. Bojim se, da bodo imeli vsi tisti, ki so se najedli Arsenovičevega zastonjkarsko koruptivnega golaža, težave s prebavo! Verjetno njegova nova zasebna partnerka Katja Jaušovec pazi na prebavo, kajti svoj glas podpore  za župansko kandidaturo podpisala sedanjemu županu Fištravcu, ne pa svojemu partnerju Arsenoviču! Tudi sicer je na socialnem omrežju Arsenivićeva kandidaturo deležna uničujočih odzivov.

Več

D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu Nikolaju” ali moja poljska izkušnja

Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega filmskega festivala Niepokorni Niezlomni Wykleci. Povabili so me, naj se udeležim velikega mednarodnega dogodka v mestu Gdynia ob Baltskem morju. V pogovoru s kolegi iz Nemčije, Poljske, Češke, Latvije in skupaj s sodelavci Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC) naj bi predstavila slovenske tranzicijske izkušnje in dosežke spravnega procesa v luči mednarodnih prizadevanj pri obravnavanju totalitarizmov 20. stoletja.Seveda je bilo vabilo s Poljske skoraj nemogoče zavrniti, pa tudi vse moje dosedanje izkušnje s poljskimi kolegi dokazujejo njihovo iskreno željo, da bi razširili svoje znanje o dogajanjih na Slovenskem v času fašizma, nacionalnega socializma in komunizma. Konec koncev so kljub mnogim razlikam naše izkušnje v marsičem podobne, saj smo oboji v času totalitarizmov utrpeli neskončno število sistemskih in sistematičnih kršitev temeljnih pravic, ki so v obeh narodih pustile težko ozdravljive posledice. Pa vendar se je Poljska tako usodne zadeve, kot je spravni proces in obračun s totalitarno preteklostjo, lotila malo drugače. Če smo iskreni, precej drugače… Ob prihodu v Gdynio, veliko pristaniško mesto nedaleč od bolj znanega Gdanska, se srečamo s kolegi. Med njimi sta predsednik PEMC dr. Łukasz Kamiński in pomočnik direktorja Muzeja varšavske vstaje dr. Paveł Ukielski. Naš pogovor se vrti tudi okrog Inštituta nacionalnega spomina (IPN), ki sodi med največje poljske institucije s področja zgodovinopisja in kjer sta Łukasz ter Paveł nekaj let opravljala funkcijo direktorja in njegovega svetovalca. IPN zaposluje skoraj 1600 sodelavcev, večinoma zgodovinarjev, arhivistov in pravnikov. Sedež inštituta je v Varšavi, njegove podružnice pa so v mestih Białystok, Gdańsk, Katowice, Kraków, Lublin, Łódź, Poznań, Rzeszów, Szczecin in Wrocław. IPN je bil ustanovljen z aktom poljskega parlamenta leta 1998 in vse od tedaj raziskujejo, pišejo, objavljajo, organizirajo številne dogodke, razstave, se mednarodno uveljavljajo… Skoraj tako kot slovenski Študijski center za narodno spravo, bo kdo porekel. Res je, a poleg neprimerljivih razsežnosti obeh inštitucij obstaja še ena pomembna razlika. Tako kot še v nekaterih nekdanjih državah za “železno zaveso”, je poljski instituciji dodana tudi neodvisna preiskovalna funkcija, t.i. Komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu. Ta instrument omogoča poljskim kolegom preiskovanje in vložitev obtožnice pred sodiščem v primeru ugotovljenega suma kaznivega dejanja zoper mir, človečnost ter vojnih zločinov. Preiskovalci imajo neomejen dostop do vsega ohranjenega arhivskega gradiva iz časa nacionalnega socializma in komunizma, torej v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. julija 1990. Vsako leto obravnavajo na stotine primerov. Do sedaj je bilo vloženih skoraj 400 obtožnic in obsojenih 137 ljudi. Med najbolj znanimi primeri je obtožnica proti voditelju poljske države in komunistične partije Wojciechu Jaruzelskemu zaradi pošiljanja tankov nad neoborožene pripadnike sindikalnega gibanja Solidarnost in uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981. V javnosti so močno odmevale tudi obtožnice proti uslužbencem komunističnih oblasti zaradi umorov katoliških duhovnikov in drugih zločinov v času vojnega stanja med leti 1981 in 1982. V tem obdobju je bilo aretiranih približno 10 000 ljudi, večinoma pripadnikov gibanja Solidarnost. Okrog 100 ljudi so pripadniki vojaških in paravojaških formacij umorili. Poljska že od leta 1997 dosledno izvaja lustracijoInštitut nacionalnega spomina od leta 2007 opravlja še eno pomembno nalogo v okviru demokratične družbene tranzicije. Gre za lustracijo, ki je poleg delovanja pravne države eden od predpogojev za uspešen tranzicijski prehod. Prva lustracijska zakonodaja je bila na Poljskem sprejeta sicer že leta 1997, po nekaj neuspešnih poskusih od začetka devetdesetih let. Poljska lustracijska zakonodaja nalaga ljudem, ki so bili rojeni pred letom 1972 in so opravljali pomembne javne funkcije, da podajo izjavo o morebitnem sodelovanju s komunistično tajno politično policijo. IPN nato s pomočjo arhivskih dokumentov in drugih virov informacij preverja resničnost oziroma neresničnost osebnih izjav. Seveda je tudi v poljskem lustracijskem procesu potrebno upoštevati varstvo osebnih podatkov in dejstvo, da je tajna politična policija mnogokrat ponarejala različne dokumente. Naloga sodelavcev IPN je torej izjemno naporna in odgovorna, saj bi bilo povsem v nasprotju s cilji lustracije, da bi žrtev totalitarizma ponovno utrpela krivico. Kljub razdeljenosti poljske javnosti glede uspešnosti lustracije pa ne moremo zanikati njenega preventivnega delovanja pri preprečevanju totalitarnih refleksov. Foto: iStock Lahko bi torej zaključili, da so Poljska, Nemčija, Romunija in še nekatere države izza nekdanje železne zavese tudi z lustracijo opravile pomembne korake na poti uspešne demokratične tranzicije. Težko bi kaj podobnega trdili za Slovenijo, ki je kljub nekaterim potezam v pravo smer še vedno sinonim za Indijo Koromandijo nekdanje nomenklature in njenih izrastkov. Pa naj damo pod drobnogled politično krajino, strnišča ekonomije, pravosodne globeli ali pa čisto preprosto veselje do življenja… Ko opazuješ lepo urejene ulice, cvetoče zasebne trgovine in delavnice, bleščeča nova letališča, podobe papeža Janeza Pavla II. na stavbah in križe nad naselji, nasmejane in življenja polne Poljake, najdeš odgovor na vprašanje, zakaj Poljska in njeni prebivalci že dolga stoletja zagrizeno, nesebično in pogumno branijo svojo državo in Evropo pred zavojevalci. Le kdo drug kot Poljaki bi prihitel na pomoč izgubljeni dunajski eliti s cesarjem na čelu, ki so leta 1683 panično bežali iz mesta, obkoljenega s turško vojsko? Kdo drug bi potolkel nekajkrat številčnejšega sovraga tako temeljito, da so celo vreče s turško kavo obležale pred Dunajem in so Dunajčani s sklonjenimi glavami lahko začeli uživati v “kofetkanju”? In postane mi jasno, zakaj je moj kranjski rojak režiser Mitja Okorn poiskal svoj prostor pod soncem na Poljskem in posnel filmsko mega uspešnico “Pisma svetemu Nikolaju”. Topel, preprost in prisrčen slavospev veselju do življenja, zaradi katerega smo Slovenci spet trumoma drli v kinodvorane … Ja, tudi veselje do življenja sodi med krščanske vrednote, ki jih pooseblja Poljska. Poleg vrednot grške, judovske in rimske civilizacije, humanizma in renesanse ter racionalizma tvorijo konstitutivne elemente evropske civilizacije, kamor se uvrščamo tako Slovenci kot Poljaki. A popravljanja posledic komunističnega zla, ki nas je oboje prizadelo v prejšnjem stoletju, smo se lotili na dva povsem različna načina. Težko bi trdili, da je slovenska tranzicijska pot v demokracijo uspešnejša… dr. Andreja Valič Zver  http://www.demokracija.si/

Več

Kdo od kandidatov za mariborskega župana bi zavrnil test na droge

Približuje se usodna sreda, 17. oktobra, ko naj bi bilo povsem jasno, kdo vse se bo na lokalnih volitvah v nedeljo, 18. novembra potegoval županski položaj. Vse kaže, da bo največja "gneča," kar se županskih kandidatoiv tiče, v štajerski metropoli Mariboru. Neuradno, kajti o uradnih podatkih bomo lahko govorili šele po tej sredi, ko se izteče rok za vložitev kandidatur, se bo za županstvo Maribora potegovalo celo 16 kandidatov in kandidatk. Ob aktualnem Andreju Fištravcu, ki še menda zbira podpise podpore za svojo kandidaturo, je bilo do pred nekaj dnevi skorajda povsem jasno, da bo njegov glavni konkurent nekdanji državnozborski poslanec in mariborski župan Franc Kangler, ki ga je s položaja decembra 2012 spodnesla globoka država s pomočjo granitno jogurtnih protestov in v županski tron posadila Fištravca. Botri globoke države so hitro  ugotovili, da Fištravec proti Kanglerju nima niti najmanjše možnosti, Kanglerju so ankete celo napovedovale zmago v prvem krogu, zato so ubrali že preverjeno taktiko. Z velikim številom kandidatov in kandidatk čim bolj razpršiti glasove, da pride do drugega kroga, v katerem bi "združena antikanglerska koalicija" na županski tron postavila svojega kandidata. In zgodil se je podjetnik Saša Arsenović, mariborski gostinec in nepremičninar, ki mu v Hakl-Polaničevem Večeru pojejo hvalnice, neodvisni mediji pa so bralcem postregli s kozarcem "resnice" o Arsenoviću. Tako je spletni portral Požareport zapisal, da se Arsenović na volitve podaja s tipično volilno prevaro. Na torkovi predstavitvi kandidature je govoril, da bo nastopil kot nestrankarski in nadstrankarski kandidat v imenu "Iniciative za Maribor," v resnici pa bo kandidiral na listi propadle Cerarjeve SMC. In zakaj ravno SMC, se sprašuje Požareport? "Pod A zato, ker ga ni podprla nobena druga politična stranka, pod B, ker pri svojih nepremičninskih projektih računa na podporo posameznih ministrov SMC, predvsem ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ter ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, in pod C, ker ni zbral potrebnih podpisov za vložitev kandidature na podlagi podpore volivcev." Pregovor pravi, da "vrag v sili še muhe žre!" Tudi Arsenović je zato pristal v SMC, iz katere so "pobegnili" vsi, kolikor toliko normalni člani, mariborsko organizacijo SMC pa vodi Andrej Špenga, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki so ga, ujeli varnostniki med krajo v mariborskem Bauhausu. Zakaj se Sašo Arsenović, ki prijateljuje z ljubljanskim šerifom Zoranom Jankovićem, podaja v politiko oziroma že zaseti županski tron v Mariboru? Menda naj bi bila njegova podjetja hudo zadolžena. Tako Požareport navaja podatke Ajpesa, da sta njegovi podjetji Galerija Gosposka, d. o. o., Atim, d. o. o. hudo zadolženi in da se Arsenoviću mudi v politiko, da bo lažje servisiral svoje kreditne obveznosti. Po javno dospotnih podatkih je teža njegovih dolgov 8,5 milijona evrov, zato Arsenovića že uvrščajo med najbolj zadolžene županske kandidate v Sloveniji. Njegovemu prijatelju in vzorniku,  ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću sodišča in država po tekočem traku odpisujejo dolgove.  Ob Arsenovićevo kandidaturo so se na družbenih omrežjih obregnili tudi številni Mariborčani. Hitro so nanizali vrsto Arsenovićevih poslovnih in zasebnih preteklih grehov v štajerski prestolnici. Od tega, da je, zaradi neposlušnosti ugriznil svojega podrejenega natakarja, do propada zakona in 30 let mlajše ljubice, družinskih sporov z bratom zaradi denarja, domnevnih sedmih milijonov dolgov, ki si jih je nakopal s posli, ki jih vodi itd. Ker je večina Arsenovićevih načrtovanih projektov, tako kot doslej, na takšen ali drugače način povezana z mestno občino ali državnimi organi, si prav z zmago na županskih volitvah obeta ohranitev javnih finančnih virov za njihovo realizacijo, kar je seveda skregano z obstoječo zakonodajo o integriteti in preprečevanju korupcije. Lastništvu nad svojimi podjetji se namreč ne namerava odpovedati. Je pa spletni portal e-maribor.si v petek objavil, da je Arsenovič, svojim privržencem pošiljal sporočila z naslednjo vsebino: Od jutri do srede potrebujemo za najboljši volilni rezultat in s tem naše učinkovito delo … vaše overjene podpise volivcev za neodvisno župansko kandidaturo in neodvisno listo za svetnike v mestnem svetu. Komu je (vaš) podpis namenjen, je anonimno. Obrazci so na MOM ali recepciji Hotela Maribor, kamor jih v zameno za kavico in/ali županski golaž tudi vrnete. Lahko si sposodite naša hotelska mestna kolesa Fištravca in Arsenovića povezuje marsikaj. Med drugim mu je Fištravec letos na Mestni občini Maribor zaposlil nekdanjo ženo Nino Arsenović, danes s priimkom Kirbiš. Zanimivo pa je, da je Nino Arsenović kot direktorico mariborskega MKC - Mladinskega kulturnega centra, zaposlil takratni župan Franc Kangler. Sicer pa je s posnetkov družabnih dogodkov v Mariboru moč razbrati, da sta s Fištravcem stkala kar pristne vezi. Tudi v prestižnem Rožmarinu. Med Mariborčani krožijo govorice, da se v njegovih kletnih prostorih Arsenovićeve družbe rade prepustijo snifanju belih črtic. Zato tudi glasno in javno vprašanje vsem kandidatom in kandidatkam za mariborskega župana, tudi Kanglerju, Fištravcu in Arsenoviću, ali upate opraviti test na droge. Pred štirimi leti je to sedanji Andrej Fištravec zavrnil! Boris Cipot 

Več

Dr. Vinko Gorenak: Dejan Karba - škart teološke fakultete

Dejan Karba, ime in priimek, ki mnogim ne pove prav nič. Povprečnim poznavalcem naše politike pa veliko več, dobrim poznavalcem pa vse. Dejana Karbo sem, kot mladega in takrat plašnega novinarja, spoznal na hodnikih Državnega zbora konec leta 2008. Točneje v zunanjem prostoru na sredini poslopja Državnega zbora, kjer smo se takrat zbirali kadilci, ne glede na status posameznika, torej vsi, od snažilk, kuharic, vzdrževalcev, administrativnega osebja, poslancev, pa vse do novinarjev. V začetku sploh nisem vedel kdo je kdo, toda beseda je dala besedo in nekaj besed sva spregovorila tudi z Dejanom Karbo. Takrat sem že vedel, da je novinar, ki piše za Delo. Vprašal sem ga kdaj je končal FDV, mislil sem namreč, da je diplomiral novinarstvo. Nekoliko je zardel in mi odgovoril, da ni diplomiral na FDV iz novinarstva. Narobe sem ga razumel, mislil sem, da mu je nekoliko nerodno, ker sploh še ni diplomiral. A je nadaljeval, končal sem teologijo in še nekoliko bolj zardel. Presenečen sem bil, a moje presenečenje je bilo pozitivno, na široko sem se nasmehnil in ga vzpodbudil z besedami, da je to potem še toliko bolje. Rdečica na njegovem obrazu je izginila.V času za tem sva se videvala na hodnikih Državnega zbora in to je vse. Tu in tam me je kaj vprašal ali je želel kakšno izjavo. Toda prišel je čas njegovega »raziskovanja« znamenite afere Patria. Časovno zadeve niti ne znam povsem natančno locirati, toda bilo je tam nekje leta 2009/2010, ko me je nekega dne ves vzhičen, klical Dejan Karba. Povedal mi je, da je v Avstriji in da se je sestal s Hansem Riedlom. Nadaljeval je nekako tako, da mu je popolnoma jasno, da Janez Janša in SDS nimata nič s to afero, da pa bi želel kontaktirati z Janezom Janšo, da bi mu to povedal. Številke Janeza Janše mu nisem dal, sem pa o klicu Dejana Karbe obvestil Janeza Janšo. Nekaj dni kasneje sem izvedel, da Janez Janša ni komuniciral z Dejanom Karbo. Še nekaj dni kasneje mi je bilo popolnoma jasno zakaj Janez Janša ni komuniciral z Dejanom Karbo. Delo je namreč objavilo članek Dejana Karbe, katerega osnovno sporočilo je bilo, da je »podkupnina« v zadevi Patria bila nakazana na račun SDS in ne na račun Janeza Janše.Takrat mi je postalo jasno, da gre za hudo lažniv zapis Dejana Karbe. Tudi diploma Teološke fakultete, ni doprinesla k objektivnemu pisanju omenjenega novinarja, sem zaključil že takrat. Kasnejša obsodba Dela zaradi tega članka in prisojena odškodnina SDS, je bila jasen dokaz, nekorektnega in nepoštenega pisanja Dejana Karbe.Novinarskih dosežkov Dejana Karbe v nadaljevanju njegove novinarske kariere, ne želim niti omenjati. Naj pa vas spomnim samo na njegovo novinarsko »odkritje« o tem, da ima kardinal dr. Franc Rode sina. Njegovo »odkritje« je dr. Franc Rode zlahka negiral z analizo DNK. In da ne omenjam aktualnega škofa Murske Sobote Petra Štrumpfa, ki je najnovejša tarča Dejana Karbe.Danes pa »razodetje«, ki to sploh ni. Dejan Karba, bo županski kandidat SD v Ljutomeru. Vse lepo in prav. Dejan Karba ima vse pogoje za tako kandidaturo.Toda pogosto sem se spraševal, kako lahko nekdo konča Teološko fakulteto in je skrajni levičar. Tudi v primeru Dejana Karbe se sprašujem, kako je mogoče, da je končal Teološko fakulteto in ostal skrajni levičar. Moj odgovor je več ali manj jasen. Dejan Karba je škart Teološke fakultete. Toda to ni kritika Teološke fakultete, škart se pojavlja povsod, a je v manjšini. Dr. Vinko Gorenak http://www.vinkogorenak.net foto: Demokracija.si

Več

Dr. Stane Granda: 10. oktober 2018: nenavadni povorki v Ljubljani

Slovenija pod Šarčevo vlado, mimogrede, v predvolilnem času se je predstavljal  kot aktivni katoličan in dobil zato od naivnežev kar nekaj glasov, doživlja čudne ali  bolje travmatične čase. Sreda 10. oktobra bo v tem pogledu posebno zgovorna. Pod geslom »Danes on, jutri morda že ti« bo ob 9.uri z ljubljanskega Prešernovega  trga proti prostorom Okrajnega sodišča na čelu s slovensko zastavo krenila povorka. Pred sodiščem bodo navzoči po govorih upokojenega nadškofa dr. Antona Stresa in Davida Tasiča izrazili protest proti kratenju svobode govora in izpovedovanja verskega prepričanja. Oboje ustava Republike Slovenije slovenskim državljanom garantira. Izvedli bodo tudi krajši kulturni program. Vse to je namenjeno podpori frančiškanu dr- Tadeju Strehovcu, ki ga država (!) toži, »ker se ne boji naglas povedati, da mora država zavarovati pred nasiljem vse rojene in nerojene otroke. Zaradi objave članka, kjer je razkril člane abortivnega lobija, MU DRŽAVNO TOŽILSTVO GROZI Z DVEMA LETOMA ZAPORA!!!« »Gre gre za škandalozno poseganje v svobodo govora, ki lahko pripelje do tega, da kmalu nihče ne bo smel izreči nobene kritične besede o oblastni eliti!« V resnici ne gre samo za to. V ozadju je tudi njegova podpora majhni skupini vernikov, ki se je zbirala pri ljubljanski porodnišnici in tam v tihoti in odmaknjenosti molila za splavljene otroke. Tudi oni so ljudje! S početjem te skupine se vsi niso strinjali. Podpirali jih niso niti vsi katoličani. Ne gre za to. Gre za demokracijo v kateri ima vsak človek pravico povedati s čim se ne strinja. V aktu tožilstva moramo videti na eni strani dušenje demokracije in na drugi zatiranje javnega izražanja verskega prepričanja. To se dogaja v času, ko se tajni obveščevalni službi prizadevajo pridobiti toliko pravic, kot jih je nekdaj imela UDB-a. Da gre v resnici za politično in ideološko pristranskost, to smo lahko opazovali tudi v obračunavanju z dr. Jožetom Možino in njegovo oddajo Pričevalci, nam potrjuje nekaznovano pozivanje na nadaljevanje povojnih pobojev, kritiko morilcev, da so jih premalo pobili, nasprotovanje označevanja grobišč po II. svetovni vojni pobitih, kar je mednarodna pravica in dolžnost. Na srečanjih ZB lahko mirne duše z čaščenjem totalitarnih simbolov rušijo ustavni sistem Republike Slovenije, žalijo njene uradne simbole, paradirajo z orožjem za množično pobijanje, izražajo versko nestrpnost  Enim je dovoljeno neskončno kršenje ustave in človekovih temeljnih pravic, drugim boj za osnovne državljanske pravice. Ker pri komunistih ni slučajnosti in svobode,  bo istega dne ob 15. 45 izpred parlamenta po nagovoru, nekakšnem blagoslovu njegovega predsednika in predsednika prenovljenih komunistov SD mag. Dejana Židana, krenila proti Gospodarskemu razstavišču, to je po najbolj prometni ljubljanski cesti, povorka oficirjev 1968. leta ustanovljene jugoslovanske  TO. Bila je del JLA, Titove Jugoslavije, namenjena zunanji in notranji zaščiti jugoslovanskega totalitarizma. Njen sklic in marš po Ljubljani je svojevrstna manifestacija oborožene sile in svarilo tistim, ki želijo demokracijo. Tam jim bo predsednik republike, potem, ko bodo skoraj gotovo zaplesali kolo »Druže Tito, mi ti se kunemo« pritrdil, da so slovensko osamosvojitev izvedli oni. Pri njej ni šlo za nikaršno demokratizacijo, saj smo imeli najdemokratičnejši sistem socializma s človeškim obrazom. Izvršena bo največja kraja slovenske zgodovine v vsem našem obstoju. Povorke so različnih vrst. Dopoldanska bo protestna, namenjena zavarovanju temeljnih demokratičnih vrednot, druga pogrebna. Prisotna policijska godba bo predstavlja navček slovenski demokraciji in osamosvojitvi. povorka, pogrebna povórka, protestna povórka.

Več

Dr. Vinko Gorenak: Socialistični sodni raj

Predsednik sodniškega društva dr. Andrej Ekart, okrajni sodnik iz Maribora, je včeraj za Dnevnikov Objektiv »jokal«, kako poskusna doba sodnikov pred izvolitvijo v trajni sodniški mandat v bistvu sploh ni potrebna, saj so sodniki pod stalnim budnim nadzorom, še posebej prva leta svojega službovanja. Hkrati pa triletni poskusni dobi pred izvolitvijo v trajni sodniški mandat, pogojno sploh ne nasprotuje. Nadalje je govoril o tako imenovani »splošni klimi med sodniki in vplivu politično-ulične gonje proti krivosodju«. »Na tiste sodnike, ki so sodili v konkretnih izpostavljenih primerih, je to verjetno vplivalo in zagotovo je vplivalo tudi na ugled sodstva«, se je pridušil. Sodniki so po njegovih navedbah zaradi tega »prizadeti«. Da slovenski sodniki še 27 let po nastanku samostojne države Slovenije živijo v socialističnem sodnem raju, obstaja nešteto dokazov, navedel pa bom le nekatere izmed njih. Sodniško društvo, torej cehovsko društvo sodnikov, vsako leto organizira tako imenovane Dneve slovenskega sodstva. Tudi letos jih je in sicer 6. in 7. septembra v Portorožu. V preteklosti so na omenjene dneve vabili tudi politike, običajno vsaj predsednika Odbora za pravosodje DZ. Tako sta bila pred letom 2009 vabljena tudi Anton Anderlič LDS (imel je dokončano poklicno izobrazbo – tega ne navajam zlonamerno, saj je bil omenjeni poslanec vendarle mojster poslanskega dela) in poslanec LDS Borut Sajovic (po poklicu veterinar). Verjetno sta imela res veliko povedati sodnikom… Ko sem predsednik omenjenega odbora postal jaz, vabil ni bilo več. Vprašal sem jih zakaj me ne vabijo, pa odgovora nisem dobil. Se sprašujete zakaj? Odgovor je v socialističnem sodnem raju, v katerem naše pravosodje živi, jaz pa pač ne pripadam levi politični opciji. Letos je sodnikom o »zaupanju javnosti v sodstvo«, predaval kar novinar in urednik Večera Matija Stepišnik. Le kaj bi jim lahko sploh povedal. Po mojem mnenju, nič. Res pa je, da Matija Stepišnik pripada pravim, torej levim političnim silam, ki so kompatibilne s socialističnim rajem sodnikov. Predsednik sodniškega društva Andrej Ekart ne nasprotuje uvedbi triletnega poskusnega obdobja pred imenovanjem sodnikov v trajni sodniški mandat. Vsi dosedanji komentatorji tega vprašanja od Sodnega sveta, Sodniškega društva in Vrhovnega sodišča, so temu absolutno nasprotovali. Vsaka omemba česa takega je bila takoj označena za nezaslišan napad na neodvisnost sodne veje oblasti o čemer so režimski mediji seveda takoj na veliko poročali. Dejstvo je, da SDS o poskusni dobi sodnikov pred imenovanjem v trajni sodniški mandat, govori in piše že več kot 10 let, nikoli pa nismo nikjer zapisali, da nameravamo trajni sodniški mandat ukiniti, kar so nam režimski mediji pripisovali!!! Se je torej kaj spremenilo? Seveda se je. Sedanja koalicija je v koalicijski sporazum zapisala, da bodo uvedli triletno poskusno dobo pred imenovanjem sodnikov v trajni sodniški mandat. To je edino, kar se je zgodilo in to je tudi razlog za tako stališče dr. Andreja Ekarta. Če bi bila predlagatelj SDS bi bil to pač napad na neodvisno sodno vejo oblasti. Take zapovedi pač veljajo v socialističnem sodnem raju. Andrej Ekart v nadaljevanju govori še o tem kako so sodniki »prizadeti« zaradi ulične uporabe besede »krivosodje«. Ja, res je hudo. Kot da v drugih državah, nazadnje smo to videli v ZDA ob vprašanju imenovanja Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika, ne bi bilo protestov in takšnih ali drugačnih, tudi uličnih izražanjem mnenj. Socialistični sodni raj pač tega ne prenese. Kakšno pa je v resnici dejansko stanje glede krivega sojenja? Andrej Ekart je pozabil povedati, da poznamo tudi 288. člen Kazenskega zakonika, ki govori o »protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju«. Ta člen je seveda namenjen sodnikom, ki ga pa še nikoli niso uporabili zoper sodnike, zato predstavlja pač zgolj »okrasek« v Kazenskem zakoniku, za kar so odgovorni izključno sodniki, ki še vedno živijo v času socialističnega sodnega raja. Da ne govorimo šele o odškodninski odgovornosti sodnikov. Andrej Ekart verjetno dobro ve, da so sodniki tudi odškodninsko odgovorni za svoje delo in odločitve. Toda pri nas to velja le na papirju. V Italiji, Avstriji in Nemčiji žrtvam takšnih sodnikov odškodnino izplača država, ki pa jo nato vestno izterja od njih. Takšni sodniki lahko tako izgubijo tudi do 30% enomesečne plače ali pokojnine. Tudi v tem pogledu naši sodniki živijo v socialističnem sodnem raju. No, če sodnike po besedah Andrej Ekarta, moti ulični izraz »krivosodje« in če so sodniki za to»užaljeni«, potem bi se morali vprašati, zakaj ne bi smeli biti užaljeni vsi tisti, ki so bili po krivem obsojeni, morda celo v zaporu, pa jim je bila kasneje priznana odškodnina. Zakaj ne bi bili užaljeni recimo po krivem obsojeni v zadevi Patria. Ne mi prodajati bučnic o tem, da je ta zadeva zastarala. Ustavno sodišče je svojo odločitev soglasno oprlo na kršitev 28. člena Ustave RS, kar pomeni, da je bilo omenjenim sojeno za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Socialistični sodni raj o tem ne govori. Onkraj dometa pameti Andreja Ekarta pa je verjetno tudi dejstvo, da je celoten proces Patria, za kar so izključno odgovorni sodniki, močno spremenil politično podobo Slovenije. Smo morda zato lahko upravičeno prizadeti vsi tisti državljani, ki smo volili SDS in desne politične stranke? To dr. Andreja Ekarta ne zanima. Seveda pa je to v skladu s pričakovanji socialističnega sodnega raja. Da je njihov nekdanji predsednik Branko Masleša v javnosti govoril o tem, kako je treba Janeza Janšo »zjebati«, hkrati pa je sam sebe določil za vodenje senata, ki je Janeza Janšo krivo obsodil, kar so eklatantne kršitve, Andrej Ekart ne razmišlja, ker pač živi v socialističnem sodnem raju. Andreja Ekarta, prav tako ne zanima čestitka višje sodnice Vesne Rakočevič Bergant, ki je za krivično obsodbo v zadevi Patria čestitala sodnici Barbari Klajnšek, ne zanima ga niti zapis sodnika Boštjana Pelegeka, ki je zapisal, da mora Franc Kangler v zapor, ker bi se sicer lahko ponovno politično aktiviral, kar je njegova ustavna pravica. Dr. Andrej Ekart pač živi v socialističnem sodnem raju. Poglejmo še nekatera dejstva, ki največ povedo o našem sodnem sistemu in  njegovem življenju v socialističnem raju. Vsak Slovenski državljan plača na leto za delovanje pravosodja nekaj nad 80 evrov, pred leti celo 86 evrov, evropsko povprečje pa je vsaj za polovico nižje. To naših sodnikov sploh ne zanima. Slovenija ima na 100.000 prebivalcev še vedno enega največjih števil sodnikov, zadnji podatek, ki sem ga zasledil, se je gibal okoli 50. Slovenija je še vedno med tistimi državami z največjimi sodnimi zaostanki. Slovenija še vedno plačuje odškodnine, ki jih dosodi ESČP, zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih. Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so deležne največ obsodb ESČP. Slovenski sodniki leta 1995 sploh niso spoštovali tistega določila Zakona o sodniški službi, ki je določil, da so v trajni sodniški mandat, lahko imenovani le tisti sodniki in tožilci, ki pred letom 1991 pri svojih sodnih odločitvah niso kršili človekovih pravic. Sodni sistem je zato ostal v socialističnem sodnem raju. Pa poglejmo za konec še to kdo sedi v vodstvu omenjenega Sodniškega društva? Podpredsednika sta dr. Janez Žirovnik, okrožni sodnik iz Maribora in dr. Miodrag Đorđevič, vrhovni sodnik iz Ljubljane. Prvi je znan po tem, da je podpisal večino, če ne vse odredbe za hišne preiskave pri Francu Kanglerju, čeprav bi se po mnenju ustavnega pravnika dr. Cirila Ribičiča, moral izločiti iz postopka, ker je bil nekoč zaposlen v UDBI in kasneje v SOVI, Franc Kangler pa je bil kot poslanec DZ njegov nadzornik, pri čemer sta imela več sporov. No, večina postopkov zoper Franca Kanglerja je bila do sedaj končanih v njegovo korist. Drugi pa je tisti sodnik, ki se je s kazensko ovadbo spravil nad novinarje, ki so poročali o tem, kaj počne njegov otrok v osnovni šoli. Oba seveda še kako primerna sodnika, ki s svojim početjem, še kako natančno ponazarjata življenje v socialističnem sodnem raju. Kako simbolično, dr. Andrej Ekart je omenjeni intervju dal za Dnevnikov Objektiv. Kako »objektivno«! Ne pozabite, da je tudi omenjeni časopis navadno politično trobilo slovenske politične levice, ki ji je še kako v interesu tudi socialistični sodni raj. http://www.vinkogorenak.net/

Več

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

19.10.2018

preberi več

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

19.10.2018

preberi več

Nekirurška vstavitev aortne zaklopke

17.10.2018

preberi več

SVZ Hrastovec: odprli prostore prenovljene dislocirane bivalne enote Apače

17.10.2018

preberi več

Lista novinarja Bojana Požarja podprla kandidaturo Anžeta Logarja za župana Ljubljane

16.10.2018

preberi več

Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine Lendava

Mag. Anton Balažek je na čelu občine Lendava že 16 let oziroma štiri mandate. Že ob nastopu četrtega mandata se je odločil, da se ob koncu mandata poslovi, vodenje občine pa prepusti novo izvoljeni ekipi. V pogovoru sva se sprehodila po dosežkih štirih mandatov in o razvojni viziji Lendave.

Več

Matjaž Železnik, kandidat SDS za župana Celja: Delo za dobro ljudi bo glavno merilo

Tako kot je v navadi, vedno v pravilnem štiriletnem časovnem intervalu se dogajajo in zgodijo lokalne volitve kot praznik demokracije na lokalni ravni, obenem se opravi retrospektiva za zadnje štiriletno mandatno obdobje kako županov tako tudi občinskih/mestnih svetnikov, da se ugotovi ali upravičili mandat, ki ga ravno končujejo ter ali  bodo vredni zaupanja tudi v naslednjem obdobju. Mnogo tega s vsi resni akterji tega preizkusa že opravili, glavni del pa bo sledil čez dober mesec, natančneje  18. novembra. Do takrat boj, nagovor,  pridobivanje zaupanja za glasove volivcev  in odločanje kdo bo skrbel za njihovo boljše počutje na vseh ravneh njihovega bivanja   bo postajalo iz dneva v dan bolj intenzivno. Izhajajoč iz tega da je Celje, kot tretje največje mesto v državi, potrebno vsekakor in neizogibno primernega vodenja, smo opravili pogovor z  Matjažem Železnikom,  kandidatom za župana iz vrst  Slovenske demokratske stranke, ki je izrazil pripravljenost  se spustiti v boj za to odgovorno delo in dolžnost v prid svojih someščanov in sodržavljanov, k jemljejo Celje kot mesto v katerem živijo in mislijo živeti  V predhodnih  dveh štiriletnih  obdobjih  je bila SDS glede županskih volitev prisotna s svojimi kandidati, ki so žal odigrali vlogo po olimpijskem načelu in bili pač sestavni del te folklore. Bo letos drugače?  Svoje poglede in način kako uspešno priti do zmage na županskih volitvah nam je skozi ta naš pogovor nam je predstavil gospod Matjaž Železnik, znan celjski glasbeni pedagog, ki več kot trideset izobražuje generacije glasbeno nadarjene ki se želijo kasneje vključiti v svet odraslih na področju glasbe. Kdo ste gospod Matjaž Železnik? Iz kakšne sredine izhajate, tukaj mislim predvsem na politična poslovna? Rodil sem se v Slovenskih Konjicah leta 1957. Pri dveh letih  smo se preselili na Hudinjo v Celju, kjer smo živeli pri starih starših. Sledi obdobje bivanja v Žalcu, kraju začetka moje glasbene poti,  ki je bil izpolnjen z osnovnim glasbenim izobraževanjem v glasbeni šoli Žalec. To je bila dobra osnova za moje nadaljnje delo in sodelovanje v različnih glasbenih sestavih. Pridobil sem osnovno znanje igranja harmonike in klavirja. Sodeloval sem pri harmonikarskem orkestru in tudi nastopal sem z obema instrumentoma. Tudi igranje v zabavnem ansamblu se je pojavilo že ob zaključku tega obdobja. Gimnazijo sem obiskoval v Celju, kjer sem  leta 1976 maturiral. V Ljubljani sem najprej študiral na višji tekstilni šoli, srednjo glasbeno šolo sem obiskoval sočasno. Študij na pedagoški akademiji v Ljubljani mi je prinesel možnost izpopolnjevanja pri odličnih pedagogih in glasbeniki.  Leta 1979 sem se poročil in dobil prvo službo v glasbeni šoli Celje kot učitelj klavirja, harmonike in nauka o glasbi. Delo v glasbeni šoli mi je bilo vedno v veselje. Sem družinski človek. Z mojo  soprogo sva ponosna starša štirih odraslih otrok,  ki so hvala bogu vsi  pri kruhu, čeprav ne ravno blizu domu in svojim staršem. Leta 1988 sem odprl zasebno glasbeno   trgovino in sem se pretežno ukvarjal  z delom povezanim z glasbili ter z uglaševanjem le teh za potrebe glasbene šole.  V trgovini sem se zaposlil leta 1989. Trgovina ves čas deluje na isti lokaciji. Kako to, da ste postal kandidat za župana  Mestne občine Celje, tretjega največjega mesta v Sloveniji,  kot kandidat  Slovenske demokratske stranke? Na nagovor, iz prepričanja ali ste morda dobil namig od zgoraj, da je pravi čas za vaš tuzemski prispevek? V politiko sem vključen od samega začetka vseh početij glede osamosvajanja, tvorjenja in začetnega zagona pomladne politike.  V stranki SDS sem vključen od leta 1995.  Eno obdobje sem bil zelo aktiven , kasneje sem se malo umaknil, nisem  pa prenehal spremljati dogajanja in trende, odklone, na koncu koncev tudi pozitivne spremembe v njej. Bil sem večkrat nagovorjen v različnih časovnih presledkih, da prevzamem to in ono vlogo v lokalni politiki. Tako kot v pravite, sem na nek način piskal potrditev od »zgoraj »oziroma da sem razčistil z svojim nadjazom, kot se temu moderno reče danes. Sledilo je intenzivno pogovarjanje  z gospodom Leonom Podlinškom( o.p. Predsednik LO SDS), na kar smo seveda tudi doma sešteli pluse in minuse, ki jih prinaša medijska in siceršnja izpostavljenost ter se odločil za sprejem kandidature, ki je bila 28. septembra bila potrjena s strani članstva  SDS na lokalnem nivoju. Glede na moja »rosna« šestdeseta leta pa volje in energije se spoprijeti z tem izzivom je več kot dovolj. Imate nabor idej ali kakšnih konkretnih načrtov za izboljšanje življenja  občank in občanov MO Celje, vseh Celjank i n Celjanov. Imate ekipo, predvolilno in strokovno pripravljeno in podkovano, ki bi vam ob morebitni  izvolitvi za župana Mestne občine Celje tudi konkretno pomagala? V primeru izvolitve za župana Mestne občine  Celje imam pripravljena programska izhodišča, ki bodo Celje in okolico naredilo prijazno ljudem, ki pričakujejo spremembe. Delo za dobro ljudi je glavno merilo, ki ga hočem slediti. -Najprej bo potrebno poskrbeti za sprejem ustreznega prostorskega plana občine, ki bo omogočil legalno in intenzivno delo na privabljanju novih investitorjev z novimi idejami. -Poskrbeti želim za enakomeren razvoj mestnega jedra in okolice kjer je veliko nedorečenega. V tem primeru se zdi dobro sodelovanje s krajevnimi in mestnimi skupnostmi odločilnega pomena. -V Celju je sorazmerno malo višje in visokošolskih zavodov. To je eden od razlogov zakaj mladi ne ostajajo doma v Celju. Drugi vzrok je pomanjkanje služb, stanovanj in drugih kapacitet, ki jih mlade družine potrebujejo za kar se da hitro vključitev v življenje. Na tem področju moramo napraviti bolj odločne korake. -Četrta točka mojega programa je dodatni dom za ostarele. Še posebno skrb za posameznike z demenco. Znano je, da se bo v naslednjih letih povečevalo število starejših s to težavo. Želimo poiskati lokacijo kjer bi bil ustrezen prostor za takšen dom ali celo manjše naselje kot je to praksa v nekaterih drugih državah. To bo prispevalo k lajšanju težav, ki se pojavljajo s premalo prostora v dosedanjih domovih in z obravnavo starostnikov. Občinska uprava naj služi občanom pri reševanju težav pri urejanju njihovih zadev. Sem proti zavlačevanju v postopkih in proti postavljanju birokratskih ovir. Pri vsem tem računam tudi na ekipo iz MO SDS Celje ter ekipo, ki me je nagovorila in pridobila kot kandidata za župana, predvsem na podlagi vedenja o tem, da pri predlagatelju obstoja kar dobršno število strokovnjakov na posameznih področjih za realizacijo zastavljenih ciljev. Ste bili do sedaj zadosti vključeni v aktualna dogajanja in ali menite, da bi z lahkoto ali da bi vsaj vladali, koalicijsko, morda projektno? Moram priznati, da sem v določenem času, cca 10 let  nisem bil v ospredju, kljub temu pa sem spremljal dogajanja. V aktualnem času spremljam dogajanja in vidim  kje so problemi ter da ugotavljam kaj bi naredil danes.  Sodelovanje kot morebitni župan vidim predvsem v koaliciji. O tem pa bi prepustil odločitev lokalnemu odboru da odloči o sodelovanju znotraj Mestnega sveta.  Glede na prej omenjena štiri  področja  delovanja na katerih bi temeljilo moje delovanje pričakujem koalicijsko usklajeno delovanje vsaj pri teh glavnih poudarkih. Pri tem bom vsekakor vztrajal.  Prva projekta v primeru  moje izvolitve prva in četrta  točka mojega programa; se pravi,  prostorski plan in iskanje lokacije za dom ostarelih. To bi bilo zavezujoče za vse partnerje pri tem  mojem delu in pri delu partnerjev pri omenjenih projektih. Občina kot takšna, kolikor vem,  bi vam naj bila znana kar se  ustroja tiče, sicer iz nekih drugih časov. Bi bili kos temu, vodenju namreč, v sedanjih okoliščinah, z vsemi plusi in minusi?Gotovo bi bil kos temu. V preteklih letih , časih sem se vključeval v raznovrstne poslovne dejavnosti od zavarovalništva pa celo do mrežnega marketinga, spremljal in preštudiral kopico poslovne literature. Sicer pa moje vodenje, uspešno  je očitno tudi  pri lastnem podjetju, ki obstoja skoraj trideset let in je ves čas aktivno, pa tudi poslovno kot se temu reče »nad vodo«. V čem se razlikujete od ostalih kandidatov in kandidatk, poleg dosedanjega župana tudi vseh preostalih? Jih boste premagali? Seznanjen sem z vsemi protikandidati, ki so sicer več ali manj znane osebnosti. Ocenjujem da imam veliko možnosti glede na svojo prepoznavnost preko udejstvovanja na glasbenem področju. To je na nek način managersko delo  Dejstvo pa je tudi  to, da  celjsko občinsko politiko že skoraj  dobri dve desetletji krojijo isti ljudje. Eden je župan, ki bo kandidiral že šesti mandat, drugi je njegov uslužbenec zadolžen za županov proračun, tretji je direktor javnega podjetja in četrti je član mestnega sveta že vsaj dva mandata. Torej v tem krogu se vrti življenje v Celju. Jaz z svojo ekipo želim to spremeniti. Za to je potreben intelekt, vztrajnost, zmožnost vodenja, potrpežljivost. Vse našteto imam.  V primeru vaše izvolitve za župana Mestne občine Celje  bili pripravljeni prirediti koncert z enim od vaših zborov ali vseh njih, ki so mimogrede vaši večkrat realizirani projekti? Zelo dobra ideja, k i je tudi izvedljiva. Tudi zaradi samega odziva ob sporočilu da se bom potegoval za mesto župana Mestne občine Celje. Nekateri so celo izrazili bojazen, da jih bom zapustil ob morebitni izvolitvi. Pričakujem odziv vseh pevcev. Vso srečo! Yann V. Tegov

Več

Sreda v sredo: Franc Pukšič o razlogih za kandidaturo za župana Destrnika

Nekdanji poslanec SLS in dolgoletni župan Občine Destrnik Franc Pukšič je po nekajletnem premoru včeraj na novinarski konferenci napovedal, da bo ponovno kandidiral za župana Občine Destrnik, saj verjame v nadaljnji razvoj občine. O svojih načrtih za razvoj Destrnika je spregovoril v oddaji Sreda v sredo.

Več

Dr. Milan Zver: SDS bo na kongresu EPP podprla kandidaturo Manfreda Webra za predsednika EU komisije

Poslanci Evropskega parlamenta bodo ta mesec opravili kar dve plenarni zasedanji v francoskem Strasbourgu. Čeprav  po napovedniku dnevnega reda ta teden pred poslanci ni kakih pomembnih odločitev, je njihov urnik kar zgoščen, saj se zasedanje odvijajo pozno v noč. V pogovoru za Evropski utrip je EU poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr. Milan Zver spregovoril o prihajajočih volitvah v EU parlament, o tem da EPP išče najprimerjenšega "špicen" kandidata za vodenje EU komsije. Stranka SDS bo na kongresu Evorpske ljudske stranke, ki bo 7. in 8. novembra, podprla kandidaturo nemškega poslanca Manfreda Webra. Poleg tega je dr. Milan Zver spregovoril o pripravah zaključnega poročila projekta Erazmus +, o poročilu odbora za terorizem, od domačih tem pa posebej poudaril podporo dr. Anžetu Logarju pri njegovi kandidaturi za župana Ljubljane.  

Več

Sreda v sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar o SLS včeraj, danes, jutri

Sogovornika tokratne oddaje Sreda v sredo sta Marjan Podobnik, novi predsednik SLS in Primož Jelševar, ki je kot v.d. predsednika po volilnem neuspehu 3. junija vodil stranko, začel spravni proces z nekdanjimi izključenimi člani in tistimi,ki so iz nje izstopili, ki se je končal z uspešno izvedenim kongresom v novomeški dvorani Marof. Vsebina pogovora seveda SLS včeraj, danes jutri. Vabim k ogledu.  

Več

Simon Toplak, kmet, zadružnik, politik, ustanovni član SKZ

Simon Toplak, gospodar družinske kmetije v Juršincih sredi Slovenskih goric, je sinonim za zgodbo o uspehu slovenskega kmetijstva. Pri Toplakovih se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, živinorejo, vzrejo piščancev, sadjarstvom in čebelarstvom, na stežaj pa so svoja vrata odprli tudi turizmu. Simon Toplak je sicer v prvi vrsti kmet, ki je več kot pol stoletja vpet v zadružništvo. Sam pravi, da je kot kmet, zadružnik, pa tudi kot politik, ves čas sledil svoji kmečki pameti. Prav ta pa je pri Slovencih umanjkala pri odločitvah, ki so krojile našo prihodnosti, na volilno nedeljo 3. junija letos na primer.  V oddaji Sreda v sredo je pogovor tekel tudi o zadružništvu, dogajanjih v Perutnini Ptuj, o aferi pred 6. leti, ko so ga skušali diskreditirati kot domnevnega podkupovalca, seveda pa sva se dotaknila tudi aktualnih dogajanj v Slovenski ljudski stranki, ki jo v soboto v Novem Mestu čaka pomemben dogodek, volilni, pa tudi programski kongres.   

Več

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in zdravilec neposredno sodelujeta ali pa sta celo zastopana v eni osebi, prihodnost zdravstva?Integrativna medicina pomeni sodelovanje šolske oziroma ortodoksne medicine in komplementarne medicine, ki ji pogosto pravimo tudi alternativna medicina. Gre za združevanje terapij, znanj in spoznanj, ki se pogosto razlikujejo ali si celo nasprotujejo, nasprotja pa nemalokrat temeljijo na ideološkem razlikovanju med Zahodom in Vzhodom.  V Združenju integrativne medicine, ki je začelo delovati novembra lani, na prvem slovenskem kongresu integrativne medicine, so prepričani, da je integrativna medicina medicina prihodnosti. Cilji združenja so pridobiti državne kompetence za verifikacijo posameznih dejavnosti komplementarne medicine, vzpostaviti strokoven nadzor nad tem področjem in oblikovati sistem podeljevanja zdravilskih licenc. Njihov namen je torej nadzirano in preverjeno uvajati prakse komplementarne medicine v slovenski zdravstveni sistem. O Integrativni medicini, o mednarodnem kongresu integrativne medicine, o dodiplomskem, migistrskem in doktorskem študiju integrativne medicine v oddaji Sreda v sredo s prof.dr. Zmagom Turkom in mag. Tomažem Klojčnikom iz AME - ESM Maribor.

Več

Dr. Millan Zver: Viktor Orban je imel pred 3. leti edini pravi pristop pri reševanju migrantske krize

Tokratna oddaja Evropski utrip, ki sicer nastaja potom skyp povezave na relaciji Slovenija - Strasbourg, ko se v slednjem odvija plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, je nastala kar na domačih tleh. Sogovornik evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr.Milan Zver, vsebina pa: - večinska podpora EU poslancev EPP o poročilu o domnevnih kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, s čimer se je sprožil postopek za uveljavitev mehanizma7. člena EU pogodbe. Slovenski poslanci Zver, Tomc in Šulin so glasovali proti. - podpora direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ker je dovolj dobra za nadaljnje usklajevanje med poslanci, Evropsko komisijo in Svetom EU. Zaščititi moramo avtorje, pri tem pa običajni uporabniki spleta ne smejo čutiti posledic, je med drugim dejal Zver. - O zavajanju slovenske  tiskovne agencije STA, ko je poročala o objavi mnenja pravne službe EU, ki potrjuje slovenska stališča glede arbitraže, da naj bi slovenska EU poslanca dr. Milan Zver in Romana Tomc stopila v bran šefu komisije Jean-Claudu Junckerju. Dr. Milan Zver pravi, da če " dokument pravne službe obstaja in če držijo očitki, da ga Evropska komisija ni upoštevala, potem to ni vprašanje politične družine EPP, ampak mora nanj odgovoriti komisija in slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je del te komisije." VIDEO EVROPSKI UTRIP

Več

Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ki razbijajo mit o taborišču Jasenovac

Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v Zagrebu na zaprti projekciji strokovni javnosti in novinarjem zavrtel svoj novi dokumentarni film Mit o Jasenovcu. Hrvaški širši javnosti bo film predstavljen konec meseca septembra, že danes pa lahko rečemo, da razbija mit o tem, da je bilo taborišče Jasenovac kraj množičnih likvidacij. Zaradi domnevnih milijon, nato 700 tisoč domnevnoih žrtev v Jasenovcu, so komunistične oblasti ves čas stigmatizirale Hrvate kot genocidne. Dokumentarni film in knjiga, ki jo pripravlja Roman Leljak, ta komunistični mit razgaljata in razbijata. To dokazuje več kot 30 tisoč dokumentov, ki jih je odkril Roman Leljak v Vojnem arhivu v Beogradu, arhivu Židovskega zgodovinskega muzeja v Beogradu, v Muzeju žrtev genocida v Beogradu, v arhivih v Skopju, Novem Sadu in drugih arhivih v Srbiji in na Hrvaškem. Taborišče Jasenovac je bilo delovno taborišče,  v štirih letih vojne je v delovnem taborišču bilo vsega skupaj 18.600 ujetnikov, od tega jih je umrlo oziroma so jih likvidirali 1360, pravijo dokumenti, najdeni v Vojnem arhivu v Beogradu. 

Več

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

19.10.2018

preberi več

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

18.10.2018

preberi več

Zastavica je padla ali tekma se naj začne!

18.10.2018

preberi več

Lista novinarja Bojana Požarja podprla kandidaturo Anžeta Logarja za župana Ljubljane

16.10.2018

preberi več

Bo plenilska koalicija SD, SMC tudi v prihodnje vladala v Murski Soboti?

16.10.2018

preberi več

Oglasna sporočila in partnerji

V Fokusu

pred 2 urami
Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih ...
Ljubljana 19. oktober 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z raziskovalko na Fakulteti za ...
(0)
pred 3 urami
Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek ...
Za uvod obuditev spomina na kalvarijo, ki jo je zadnja tri leta preživljal Ivan Zajc, dolgoletni direktor Pomurskih ...
(0)
pred 4 urami
Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je ...
Evropska poslanka Romana Tomc poudarja, da imamo medije za 4. vejo oblasti, kar priča o tem, kako pomembno je njihovo ...
(0)
pred 5 urami
Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ...
Pod sloganom "Ker nas poznate," se je z današnjim dnem Slovenska ljudska stranka lotila obsežne nacionalne ...
(0)
pred 1 dnevi
Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in ...
Zastavica je padla! Ob 19. uri se je iztekel rok za vložitev kandidatur za županske volitve in volitve občinskih ...
(0)
pred 1 dnevi
Zastavica je padla ali tekma se naj začne!
Četrtek, 18 oktobra  je dan, do katerega so morale stranke, liste, posamezniki s podpisi in s podporami, pogumom ...
(0)
pred 2 dnevi
Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine ...
Mag. Anton Balažek je na čelu občine Lendava že 16 let oziroma štiri mandate. Že ob nastopu četrtega ...
(0)
pred 2 dnevi
D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu ...
Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega ...
(0)
pred 2 dnevi
Nekirurška vstavitev aortne zaklopke
V torek, 9. 10. 2018, so v katetrskem laboratoriju Oddelka za kardiologijo in angiologijo uspešno izvedli prvo ...
(0)
pred 3 dnevi
SVZ Hrastovec: odprli prostore prenovljene ...
V SVZ Hrastovec so včeraj predali namenu prostore prenovljene dislocirane bivalne enote Apače (DBE Apače). Državna ...
(0)
pred 3 dnevi
Lista novinarja Bojana Požarja podprla ...
"Lista novinarja Bojana Požarja podpira kandidaturo poslanca in ljubljanskega mestnega svetnika Anžeta ...
(0)
pred 3 dnevi
Bo plenilska koalicija SD, SMC tudi v prihodnje ...
Zdaj je že več kot očitno, da ima dosedanji soboški rdeči župan Aleksander Jevšek že položen rdeč ...
(0)