SI

Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti

12.12.2018

preberi več

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

12.12.2018

preberi več

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

12.12.2018

preberi več

Branko Marinič bo prinesel spremembe v Občino Videm

11.12.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

12.12.2018

preberi več

Danes je na Rogli odprl vrata Hotel Rogla *** Superior

11.12.2018

preberi več

Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora

10.12.2018

preberi več

Roman Leljak ekskluzivno: Članki v slovenskih levičarskih medijih so mi onemogočili vstop v Avstralijo

8.12.2018

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: ARSENOVIČA IN BRŽANA SO »IZVOLILI« LEVOSUČNI MEDIJI

8.12.2018

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

12.12.2018

preberi več

Sreda v sredo z dr. Alešem Mavrom: Arsenović produkt strategije novih obrazov, ki jo že leta udejanja "globoka država"!

5.12.2018

preberi več

Roman Leljak kot župan dodana vrednost občine Radenci

30.11.2018

preberi več

Janez Magyar: Lendava bo zopet gospodarsko središče Prekmurja

30.11.2018

preberi več

Franc Kangler v Sredi v sredo: Nikoli ne bom izdal vijolične barve!

28.11.2018

preberi več

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov, prejemnik nagrade Saharova, politični zapornik v ruskem gulagu

5.12.2018

preberi več

Dr. Milan Zver: Široka podpora poslanskih skupin 45 milijard evrov težkemu programu Erasmus+

4.12.2018

preberi več

Romana Tomc: Vlada za mlade, kljub drugačnim obljubam, še vedno brez posluha

1.12.2018

preberi več

Dr. Milan Zver: Nasprotujem globalnemu dogovoru OZN o migracijah

30.11.2018

preberi več

Romana Tomc: Leto dni po zaslišanju v Bruslju kriminal v NLB še vedno brez epiloga

28.11.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko problematiko. Ključno vprašanje na katerega moramo odgovoriti je, ali si želimo urejenih množičnih migracij ali pa je naš cilj migracije preprečiti in zagotoviti potencialnim migrantom kolikor toliko dostojno življenje v matičnih državah. Jasno bi bilo potrebno povedati, da ilegalnih migracij ne bomo tolerirali, da pa bomo storili bistveno več, da ljudem omogočimo dostojno življenje v matičnih državah. Deklaracija sicer govori tudi o preprečevanju vzrokov migracij ampak le površno in v drugem "planu". Deklaracija, ki bi jo morale sprejeti države bi po mojem mnenju morala vsebovati jasne zaveze in časovni načrt izhodnih in ciljnih držav migracij o tem, kako omogočiti boljše življenje ljudem, ne pa kako legalizirati njihov odhod proti Evropi in drugim ciljnim destinacijam. Zato je sedanja pot reševanja migracij, kot tudi prvi sporazum v to smer, popolnoma zgrešen in škodljiv. Glede na to, da je deklaracija potrjena, je potrjena tudi napačna smer reševanja migracij. Kako paradoksalni so izgovori podpornikov, da ne nameravajo legalizirati vseh migracij lahko ugotovimo zelo hitro. Naslov deklaracije govori o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Zagovorniki deklaracije so večkrat javno poudarili, da bodo z deklaracijo poskusili preprečiti trpljenje migrantov na poti, njihovo umiranje in njihovo izkoriščanje s strani prekupčevalcev. Vprašajmo se torej, kateri migranti se na poti srečujejo z vsemi opisanimi nevarnostmi? Legalni zagotovo ne. In če smo popolnoma jasni, legalne migracije so že danes varne, urejene in zakonite. Deklaracija torej govori o tem, da je potrebno trenutno nezakonite migracije narediti varne urejene in zakonite. Po moji oceni je torej namen deklaracije začrtati pot proti "svobodnim" migracijam, oziroma poenostaviti in delno legalizirati do sedaj nelegalne migracije. Nihče ne more zanikati trpljenja ljudi, ki odhajajo na pot zaradi različnih vzrokov. Naj pa bo popolnoma jasno, da so begunci primerno zaščiteni z mednarodno zakonodajo in da deklaracija njihovega statusa ne rešuje, ker to enostavno ni potrebno. Govorimo torej večinoma o ekonomskih migracijah, kar pa ne pomeni, da so stiske migrantov zaradi katerih zapuščajo domove kaj lažje. Je pa potrebno gledati tudi na naš položaj, kot na eno izmed ciljnih držav. Skratka, če počasi omogočimo "svobodne" migracije, tvegamo, da bo v roku 10 ali 20 let predvsem iz Afrike proti Evropi krenilo več deset ali dolgoročno več sto milijonov ljudi. Gospodarske, politične in podnebne razmere v Afriki se ne izboljšujejo, rodnost skokovito narašča, ob tem pa propaganda o "obljubljeni deželi" naredi svoje. Popolnoma sem prepričan, da bi "svobodne" migracije dolgoročno spremenile podobo Evrope, kot jo poznamo sedaj. Evropa je odprta. Slovenija je odprta. Če spremljamo legalne migracije vidimo, da tako v Slovenijo, kot v Evropo prihaja veliko ljudi, migrantov, tako na delo, kot na študij. Tudi znotraj Evrope ves čas potekajo legalne migracije. Potekajo in so potekale, naj opozorim le na veliko turško manjšino v Nemčiji in Avstriji. Legalne migracije, vsaj v slovenskem primeru, so več kot zadosti obsežne, da zapolnijo trg dela. Nekatere obrtniške dejavnosti, kot na primer zaključna dela v gradbeništvu, so ravno zaradi migrantskih delavcev dokaj poceni. Legalnim migracijam nihče ne nasprotuje, saj so del našega vsakdana. Pripomorejo k boljšemu delovanju družbe, seveda pa se dogaja, da so tudi zlorabljene, ali pretirane, vendar ima država vse mehanizme, da jih obvlada. V primeru migracij, ki jih predvideva deklaracija, pa bo šlo za popolnoma drugačne migrante in za migracije, ki jih bo zelo težko obvladovati. Očitki, da smo nasprotniki deklaracije za jekleno zaprte države in da živimo v preteklosti so enostavno povedano, neumni. Prav tako, da strašimo ljudi. Res pa je, da je v času enopartijskega režima bila dovoljena le ena resnica in to tista, ki jo je podala oblast. Na žalost nekaterih, enopartijskega sistema ni več, ljudje smo pismeni, svet pa je globaliziran in sami si lahko preberemo in ustvarimo mnenje o določenih problemih. Prihodnost bo pokazala, kako nam bodo migracije spremenile življenje. Deklaracija je res le prvi korak, ki ne bo kratkoročno spremenil migrantskih tokov, ogromna težava pa je smer reševanja migrantske politike, ki jo je deklaracija začrtala. Na vso srečo so nekatere države zaznale vse pasti deklaracije in na njih je, da se začrtana pot zaustavi in obrne v pravo smer. Boštjan Perne

Več

Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora

Lokalne volitve so za nami. Tudi Maribor je v drugem krogu za župana v drugem krogu za župana izvolil "od Ljubljane izbranega" mariborskega gostinca in podjetnika Sašo Arsenovića, s katerim si je propadla Cerarjeva SMC zalepila vsaj majhen obliž na katastrofalni izplen lokalnih volitev. SMC ima torej Arsenovića, nima pa še Maribora, kajti volilna zgodba se v Mariboru še ni končana. Lahko se zgodi, da bo župan Saša Arsenović v 45 članskem mestnem svetu ostal brez podpore svoje liste Arsenović za Maribor, ki je sicer na volitvah dobila enajst mandatov, enega več od liste Franca Kanglerja - NLS. Gre seveda za znano zgodbo o zastonj golažu in kavici v zameno za podpis podpore Listi Saše Arsenoviča. Da gre za klasični primer politične korupcije je pripoznalo tudi Ustavno sodišče, na katero se je po zavrnitvi na mariborskem Upravnem sodišču obrnil Bojan Požar, ki se je s svojo listo potegoval za sedeže v mariborskem mestnem parlamentu. Če so mariborski upravni sodniki "golaž in kavico"  opredelili kot "neznatno kršitev" in s tem pokazali, da so sposobni korupciji "pogledati skozi prste," so na Ustavnem sodišču zadevo prikazali v pravi luči. Po pisanju Požareporta se z odločitvijo Ustavnega sodišča zgodba z "golažem in kavico" za Sašo Arsenovića SMC in njegovo Listo Arsenović za Maribor, šele pričenja. Spomni, da je  "Saša Arsenovič prvi dan po objavi svoje kandidature zbral samo en podpis podpore za vložitev kandidatne Liste Arsenovič za Maribor. Da je potem prijateljem, znancem in sodelavcem poslal sporočilo, da v zameno za dokazilo o overjenem podpisu podpore nudi kosilo, namreč - golaž in kavo, ter kolo za prevoz od svojega hotela Maribor do upravne enote oziroma do občinske stavbe, in tako naslednji dan zbral 66 podpisov. Šeče tretji dan, ko so Arsenovičevo sporočilo o golažu in kavici posredovali tudi mediji, med njimi mariborski časopis Večer, pa je Arsenovič zbral še tisoč podpisov," zapiše Požareport.  Tričlanski upravni senat Ustavnega sodišča, ki ga sestavljajo Jadranka Sovdat, Špelca Mežnar in Matej Accetto, se o Požarjevi pritožbi vsebinsko ni opredeljeval, je pa pritožnika napotil na postopek pred mestnim svetom.  Je pa s pritrdilnim ločenim mnenjem odhajajoča predsednika US Jadranka Sovdat morda pri Saši Arsenoviću sprožila "selffingerfood"! Zapisala je, da nepravilnosti v času kandidiranja, takšna pa je tudi obljuba hrane in pijače pri zbiranju podpisov, lahko uveljavlja vsak volivec - s pritožbo pri občinskemu svetu.  To pa naj bi se zgodilo na konstitutivni seji 20. decembra, do katerega bo na naslov mestnega sveta prav gotovo prišlo kar nekaj zahtev za "nepotrditev" mandatov enajstih svetnikov Liste Arsenović za Maribor. Pred tem bodo svetniki potrdili 34 mandatov nesporno izvoljenih kandidatov, sledi razprava o enajst "spornih!" Če bi jih vseeno potrdili, se lahko pritožniki obrnejo na Upravno sodišče, ki se bo moralo na javni obravnavi opredeliti do vpliva "zastonj golaža in kave" na pridobivanje podpisov podpore Arsenovičevi listi za Mb. "Če bo lista izločena, pa lahko sodišče praznih enajst sedežev mestnega sveta sorazmerno dodeli ostalim listam ali pa odredi nove volitve - ampak pozor - samo za teh enajst "Arsenovičevih mest" mestnega sveta," piše Požareport. Te dni je v gostilni Maribor nadvse živahno. Novi župan Saša Arsenović je na pogajanja o sodelovanju povabil vse stranke in liste, razen Liste Franca Kanglerja - NLS. Človek, ki je v času predvolilne kampanje na ves glas zagotavljal, kako bo povezovalen in kako mu je za Maribor, je že s prvimi povolilnimi potezami razgalil svojo izključevalnost. Prav v torek in sredo naj bi se v Arsenovičevi Gostilni Maribor, ki bo kot kaže morda celo postala občinski obrat družbene prehrane in kraj, kjer bodo končale naročilnice MO Maribor za gostinske storitve, Saša Arsenovič srečal s predstavniki dvanajstih strank in list, ki so dobile svetniške mandate v MO Maribor. Nujno, ampak res nujno potrebuje osemnajst (18) glasov podpore od 34 nesporno izvoljenih svetnikov, da Lista Arsenović za Maribor ne bo preprosto izbrisana. Kaj mu bo županovanje, ko pa v mestnem svetu ne bo imel nikogar, ki bi dvignil roko za njegove zasebne poslovne izzive, obnova Lenta, Vojašniškega trga, Koroške ceste in Glavnega trga, ki bi jih rad prelevil na pleča Maribora in Mariborčanov.  Se bo torej Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo 20. decembra ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora?! Boris Cipot 

Več

Dr. Vinko Gorenak: ARSENOVIČA IN BRŽANA SO »IZVOLILI« LEVOSUČNI MEDIJI

Priznam, da sem oguljeno politično frazo »volilci imajo vedno prav«, na začetku moje politične kariere, kdaj pa kdaj izrekel tudi sam. Z leti pa postajamo izkušenejši in modrejši, kar velja tudi zame, zato proti koncu svoje politične kariere, te oguljene politične fraze nikoli več nisem izrekal. Stvar je dejansko obratna. Zavedam se, da bom zaradi naslednjih stavkov tarča kritik, toda tega sem že navajen. Že v naprej pa v celoti zavračam kakršnokoli kritiko, da sem žaljiv do volilcev. Tega namena niti slučajno nimam. Želim pa jasno pokazati na to, kako lahko posamezni vplivni posamezniki ali lobiji vplivajo na volitve, točneje na odločanje volilcev. Njihova moč je lahko tako velika, da lahko zlasti z medijskim bombardiranjem volilcev, dosežejo njihovo popolno poneumljanje in posledično oni izvolijo točno določenega kandidata, ki ga seveda določijo vplivni posamezniki ali lobiji. Tipičen primer take situacije so letošnje lokalne volitve v Mariboru. Levo politično okolje, je tudi z nasilnimi demonstracijami leta 2012, doseglo krivičen odhod Franca Kanglerja s položaja zakonito izvoljenega župana. Seveda z znatno podporo levosučnega političnega trobila Večer. Ti isti krogi so si izbrali nesposobnega Andreja Fištravca, za katerega je do takrat slišalo le malo ljudi. Z znatno podporo levosučnega političnega trobila Večer so z bombardiranjem volilcev, lahko rečemo tudi s poneumljanjem volilcev dosegli svoje, njihov kandidat je bil izvoljen. No leta 2018 so se ti isti krogi, tokrat z lastnikoma Večera Sašom Todorovičem in Urošem Haklom, ter seveda ponižnim izvajalcem ukazov lastnikov Večera v podobi odgovornega urednika Matije Stepišnika, da o »fizikalcih« novinarjih niti ne govorim, odločili da Andreja Fištravca pošljejo tja komor sodi, to je na smetišče politične zgodovine. Toda, ti isti posamezniki, niso bili pripravljeni popraviti z lune vidne krivice, ki so jo leta 2012 pri levosučnem političnem trobilu Večer naredili Francu Kanglerju. Niti slučajno, odločili so se za še en medijski umor kandidata za župana Maribora Franca Kanglerja. Zato pa so ti isti krogi našli Sašo Arsenoviča, prosulega in menda zadolženega in menda pretepaškega podjetnika, za katerega večina Mariborčanov, do letošnjih lokalnih volitev še nikoli niti slišala ni. Toda z intenzivnim bombardiranjem, bolje rečeno poneumljanjem volilcev so iz popolnega neznanca naredili novega župana Maribora. In ko bo Saša Arsenovič odslužil svoje, ga bodo ti isti krogi lahko tako kot Andreja Fištravca, poslali na smetišče zgodovine. Kako strašljivo za demokracijo. Pa tudi podobno, da ne rečem enako, kot v socializmu. Takrat so posameznega kandidata izbrali v lokalni partijski celici, danes pa kar v lokalnem levosučnem političnem trobilu Večer. V Kopru pa ni bilo nič drugače. Tam stvari še niso čisto dokončne a kaže, da bo župan Aleš Bržan. Če so Arsenoviča »izvolili«, Franca Kanglerja pa medijsko umorili, kar na levosučnem političnem trobilu Večer, je bil Boris Popovič precej trši oreh. Njegovih medijskih “morilcev” je bilo veliko več, ne le lokalnih ampak tudi tistih na državni ravni. Pa da ne bo pomote, prav nikakršen zagovornik Borisa Popoviča nisem. Vem pa tri stvari vezane naj. Prva je ta, da je Koper danes povsem drugačen, kot je bil pred njim. Druga je ta, da naj bi na precej »kavbojski« način, podoben Jankoviču, vodil MO Koper. Tretja pa je ta, da so levosučna politična trobila vseskozi forsirala Aleša Bržana, Borisa Popoviča pa so vseskozi medijsko »ubijala«. S tovrstni početjem pa so posledično določila kdo bo župan Kopra. Toda je to demokracija? Ne ni. So levosučna politična trobila tista, ki lahko tako usodno vplivajo na volitve? Odgovor na to vprašanje pa zahteva še nekaj stavkov. Nacionalna radio in televizija, ki ju plačujemo vsi, bi morala biti levo in desno v tem pogledu popolnoma uravnotežena. Toda temu ni tako. V pogledu politične uravnoteženosti sta ne tako kot poševni stolp v Pisi, ampak predstavljate si tako, kot če bi poševni stolp v Pisi padel na tla, seveda v levo. Kar pa se tiče ostalih medijev pa je problem v njihovem razglašanju za neodvisne. Le pri Demokraciji in Novi24TV jasno povedo, da so desnosredinsko usmerjeni s čimer ni nič narobe. Narobe je to, da pri POP TV, Planet TV, Delu, Dnevniku, Večeru, Slovenskih novicah, Mladini, Žrnalu24, Svet24 in še mnogokje trdijo, da so neodvisni, v resnici pa so nagnjeni v levo huje kot poševni stolp v Pisi. http://www.vinkogorenak.net/

Več

Se je dokončno podrl načrt sodnika Žirovnika, da se Kanglerju maščuje z uporabo nedovoljenih prikritih preiskovalnih ukrepov?

Tožilstvo v Murski Soboti je umaknilo obtožnico proti nekdanjimu mariborskemu županu Francu Kanglerju, njegovi direktorici mestne uprave Milici Simonič Steiner in takratnem vodji urada za komunalo Viliju Eisenhutu v zadevi Kolektor, kar je danes za STA potrdil vodja soboškega tožilstva Drago Farič. Franc Kangler je novico pospremil s komentarjem, da tožilstvu kaj drugega ni preostalo, zanj pa je bolj pomemben omenjeni sklep o izločitvi dokazov, ki ga je sprejel senat okrožnega sodišča v Murski Soboti pod vodstvom okrožne sodnice svetnice Natalije Goldinskih Husar. Komentar je Kangler sklenil v športnem žargonu, in sicer da je rezultat med njim, policijo in tožilstvo 22 proti 0 v njegovo korist.  Spomnimo, v zadevi Kolektor je mariborsko tožilstvo Francu Kanglerju, Milici Simonovič Steiner in Viliju Eisenhutu očitalo,  da so zlorabili položaj ob gradnji nove tržnice v Mariboru, s čimer naj bi družba Konstruktor VGR za komunalne kolektorje pridobila 150.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Očitke tožilstva so obdolženi zanikali že na predobravnavnem naroku pred dvema letoma, njihovim besedam pa mariborski tožilci in sodniki niso želeli prisluhniti, temveč so se kot pijanec plota držali protipravno pridobljenih policijskih prisluhov, za katere je odredbo podpisal preiskovalni sodnik Janez Žirovnik. Vpletenost v politično sodni obračun s Francem Kanglerjem po svoje izpričujejo tudi danes izrečene besede Franca Kanglerja, ko je dejal, da je Janez Žirovnik "na čudežen način postal sodnik, da politično obračunava z drugače mislečimi". "Posledica tega pa je, da je tožilstvo umaknilo obtožnico," je povedal Kangler in dodal, da mu sedem let niso dovolili zaslišati niti ene priče. Konstrukt preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, nekdanjega uslužbenca SOVE, da se v španoviji s policijo in tožilstvom maščuje Francu Kanglerju, ki ga je šest let nadzoroval kot vodja parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, se je pričel podirati z julijskim sklepom Vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo še drugo obsodilno sodbo zoper Kanglerja, pri čemer so vrhovni sodniki ugotovili, da so mu mariborski sodniki kršili pravico do obrambe, ker v postopku niso ugodili njegovi zahtevi za zaslišanje preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je podpisal odredbo o prikritih preiskovalnih ukrepih proti Kanglerju, nekdanjih poslancev Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška in nekdanjega načelnika mariborske upravne enote Željka Vogrina.  Zadeva je romala na murskosoboško okrožno sodišče, mariborsko je bilo namreč s Kanglerjem "okuženo" vzdolž in počez. Pred soboško okrožno sodnico Natalijo Goldinskij Husar  je naposled po šestih letih zahtev prišlo do prvega soočenja Kanglerja in Žirovnika, o njunem odnosu pa so pričali tudi Moge, Jerovšek in Vogrin. Žirovnik je sicer na sodišču zanikal, da bi na sejah komisije za nadzor varnostnih služb s Kanglerjem prihajal v osebni konflikt in so bila med njima posredi le strokovna in ne osebna razhajanja, čemur pa  sodnica Goldinskih Husarjeva ni nasedla in je pritrdila Kanglerjevi resnici. Sklenila je, da po oceni sodišča obstaja upravičen dvom o nepristranskosti sodnika Janeza Žirovnika pri izdaji odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih proti Kanglerju in da se je potrdila dokazna teza obrambe, da je dejansko med Kanglerjem in Žirovnikom šlo za takšne konflikte, da so prerasli v osebni konflikt. Logična posledica te ugotovitve je bila tudi novembrska izločitev tako rekoč vseh dokazov iz spisa, ker so bili po njenem mnenju pridobljeni s kršitvijo obtoženčeve pravice do nepristranskega sojenja. Kazenski spis zoper Kanglerja, Steinerjevo in Eisenhuta je postal naenkrat prazen, zato se je tožilec Drago Farič odločil da umakne obtožnico in o tem včeraj seznanil tudi sodišče.  In kako je preiskovalni sodnik Janez Žirovnik po "sodniško" utemeljil razloge, zakaj proti Francu Kanglerju uvesti prikrite metode prisluškovanja. Teh nekaj stavkov je več kot dovolj in so vredni vsega zgražanja.  Da bo sodnik Janez Žirovnik, Bojan Požar ga je v Požareportu imenoval "lovec na Kanglerja," slej ko prej pokazal tudi svoj politični obraz, ni bilo potrebno čakati dolgo. Na volilno nedeljo 2. decembra se je udeležil povolilne zabave novega župana Maribora SMC-jevega Saše Arsenovića in s kozarcem veselo nazdravljal zmagovalcu. Udeležba na tovrstni zabavi je za sodnika, ki mora ohraniti politično nevtralnost, najmanj nehigienična, če že ne hudo sporna! O Žirovnikovi udeležbi na Arsenovičevi zabavi bi moral danes spregovoriti Sodni svet, vendar so ga zaradi bolezni članov preložili. Ps. Od 22. zadev proti Francu Kanglerju je bilo 21 kazenskih, 20 jih je pravnomočnih, 2 sta še nepravnomočni, odprt je samo še primer lutkovno gledališče.

Več

Krščanski forum SDS: NEDOPUSTEN NAPAD NA MEDIJSKO IN PODJETNIŠKO SVOBODO

Izjava predsednika vlade Marjana Šarca o tem, kje podjetja v pretežno državni lasti smejo oglaševati in kje ne, je po mnenju Krščanskega foruma SDS le še dokaz več, da se Slovenija vse bolj očitno vrača v čas pred letom 1990, kar je bil čas totalnega državnega intervencionizma – tudi na področju medijev.V Krščanskem forumu SDS smo prepričani, da je sklicevanje na »sovražni govor« le puhel izgovor za napad na tiste, ki ne izražajo mnenja v okviru politične korektnosti, zato ne pristajamo na to, da bi določeni vplivni centri moči arbitrarno določali, kaj je sovražni govor in kdo ga izvaja. To trdimo tudi zato, ker je bilo v zadnjih letih že vrsta sovražnih izpadov proti kristjanom, vendar jih samooklicani borci proti nestrpnosti nikoli niso obsodili. Še več, oseba, ki je najprej začela s kampanjo za umik oglaševanja v »politično nekorektnih« medijih, je celo znana po svojem sovražnem izražanju proti katoličanom. Zato smo tudi skrajno razočarani nad odzivom Društva novinarjev Slovenije, ki je nedopustno stališče predsednika vlade celo javno podprl.Krščanski forum SDS zato zahteva od predsednika vlade Marjana Šarca, da svoje izjave prekliče in se zanje opraviči, saj gre ne samo za poseg v medijsko, pač pa tudi v podjetniško svobodo.Krščanski forum SDS

Več

Večer, greste lahko še nižje? Gnusno pritlehen odziv na volilno zmago Romana Leljaka za župana dokazuje, da lahko!

V petek, le nekaj ur pred pričetkom volilnega molka, je partijsko glasilo Večer na spletni naslovnici bralcem z "uravnoteženo" informacijo bralcem še zadnjič ponudilo svojo izbiro županskih kandidatov, v Mariboru Sašo Arsenovića, v Ljutomeru partijskega novinarja Dejana Karbo. Je to dno Večerove medijske greznice, sem se vprašal ali lahko gredo  v Hakl/Polaničevi medijski hiši še nižje? Že ponedeljkovo povolilno dopoldne je pokazalo, da Večerova medijska greznica nima dna. Nikjer ne duha in ne sluha o objektivnem poročanju o volilni zmagi Romana Leljaka, publicista in raziskovalca naše novejše zgodovine, ki je kot samostojni kandidat v drugem krogu porazil favorita Židanove SD Emila Šmida. Nikjer vsaj nekaj besed, kaj šele celega stavka o tem, kaj je povedal zmagovalec županskih volitev v Radencih. Zato pa se je izpod peresa B.P. (za ime in priimek avtorja je redakciji zmanjkalo poguma?) pojavil tekst z naslovom: Zakaj so volitve v Radencih šokirale spletno skupnost.  Avtor B.P. se sklicuje na reakcije, ki naj bi jih na družbenih omrežjih sprožila Leljakova zmaga. Negativne seveda! Zato se avtor zapisa B.P. potrudi, da dodatno zlije nekaj gnojnice po Romanu Leljaku. Kdo je Roma Leljak, se vpraša: "Kontraobveščevalec, poslovnež, samostojni kulturni delavec, ljubitelj hitrih avtomobilov in lepih deklet, raziskovalec arhivov, zgodovinar, bivši zapornik, lovec na komuniste, lahko preberemo na spletu, ko vtipkamo ime in priimek novega župana Radencev."  Za podkrepitev zgroženosti občestva na družbenih omrežjih ob zmagi Romana Leljaka, B.P. postreže z nekaj twiti levičarskih aktivistov, med njimi tudi Bogdana Biščaka, Jasmine Držanić, Dušana Kočevarja... B.P. zapis sklene v pravem partijskem duhu. Z arhiva Mladine in bratskega Dnevnika izbrska zapise o kaznivih dejanjih in sodbah sodišč, o Leljakovem prestajanju zaporne kazni, kar naj bi odtehtalo težo insinuacij, da so si Radenčani za župana izvolili kriminalca. Na koncu vprašanje za B.P. Kaj dobite, ko na spletu vtipkate ime in priimek Večerovega lastnika in direktorja Uroša Hakla? Med drugim tudi to: https://www.delo.si/novice/kronika/sporna-delitev-sredstev-za-pomurje.html Boris Cipot Ps. Roman Leljak je trn v peti vsem, ki se imajo za demokrate, so pa istočasno v njegovih seznamih udbe.  Radence pa, glede na v Večeru objavljene sovražne tvite, ne bo obiskal marsikateri sodelavec Udbe.

Več

Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti

12.12.2018

preberi več

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

12.12.2018

preberi več

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

12.12.2018

preberi več

Danes je na Rogli odprl vrata Hotel Rogla *** Superior

11.12.2018

preberi več

Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora

10.12.2018

preberi več

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski mednarodni konferenci, ki pod patronatom OZN poteka v poljskih Katovicah. Rdeča nit pogovora pa je bila resolucija o energetskem konceptu Slovenije za naslednjih 20 oziroma 40 let.Zaveze EU so jasne, tudi Slovenija jim mora slediti, kar pomeni, da bomo morali v konceptu energetskega razvoja upoštevati najprej okoljske zahteve, ki se bodo v desetih letih še bolj zaostrile, ko je govora o izpustih CO2 v ozračje. Kako doseči cilj nizkoogljične družbe, če  eden ključnih energetskih stebrov sodi med obremenjevalce okolja.Govorila sva tudi o možnostih postavitvi druge JE, se "sprehodila" po neprecenjljivih virih obnovljivih virov energije, ki pa jih ne znamo ali nočemo uporabiti. Vsaka civilna iniciativa ustavi še tako dober in strokovno utemeljen projekt. Govorim o HE na Muri, o izrabi vetrne in sončne energije, seveda pa tudi o termalni energiji. Tudi premoga bo kmalu zmanjkalo!!!

Več

Roman Leljak ekskluzivno: Članki v slovenskih levičarskih medijih so mi onemogočili vstop v Avstralijo

Več

Sreda v sredo z dr. Alešem Mavrom: Arsenović produkt strategije novih obrazov, ki jo že leta udejanja "globoka država"!

Več

Roman Leljak kot župan dodana vrednost občine Radenci

Načrtovano petkovo soočenje v Radencih med dvema finalistoma županskih volitev, Romanom Leljakom in Emilom Šmidom SD je odpadlo. Zato vsem, ki morda ne veste, kaj vse načrtuje Roman Leljak v primeru, če mu na volilno nedeljo zaupate župansko funkcijo, postrežemo s pogovorom v oddaji Sreda v sredo.

Več

Janez Magyar: Lendava bo zopet gospodarsko središče Prekmurja

Janez Magyar je v Lendavi sicer znan kot uspešen podjetnik in lastnik podjetja Prekmurec d. o. o. , v zadnjem času pa predvsem kot županski kandidat Občine Lendava, ki se mu je uspelo uvrstiti v drugi krog županskih volitev v nedeljo.Janez Magyar živi in dela v Lendavi, poleg tega pa je aktiven v različnih tamkajšnjih društvih, zato je med ljudmi dobro poznan. Prav občani so ga prepričali, da se še bolj angažira v lokalnem okolju, zato se je odločil, da se poda v boj za županski stolček. Zase pravi da je »lokal patriot« in ves čas spremlja dogajanje in daje svojo energijo za boljšo kvaliteto življenja v Lendavi. Magyar ne želi kritizirati trenutnega vodenja lendavske občine, a pravi, da bi sam Lendavo vodil drugače. Kot pravi sam, je človek, ki je odprt za nove ideje in ima rad kreativnost. Zanj je pomemben demokratičen način vodenja, ki se ga poslužuje tudi v svojem podjetju. Predstavljamo glavne točke njegovega programa: GOSPODARSTVO »Lendava je bila center gospodarske moči v Prekmurju, ljudje so hodili v našo občino na delo, tudi iz tujine, danes pa se izseljujejo, kar me še posebej skrbi. Iz Lendave želim znova nareditii gospodarski center,« pravi Magyar, ki meni, da je naloga župana, da ustvari pogoje za gospodarski razvoj in sodeluje s podjetniki ter gospodarstveniki v občini. Poudarja še, da ima Lendava velik potencial za razvoj gospodarstva, saj ima železniško progo in avtocesto, ki nista dovolj izkoriščeni, poleg tega pa se v občini premalo izkoriščajo evropska sredstva. TURIZEM Magyar pravi, da je turizem ena najhitreje razvijajočih se panog v gospodarstvu, a opozarja, da so za razvoj turizma potrebna vlaganja in sposobni ljudje: »Kot župan bom stal ob strani vsem ljudem, ki bi s svojimi investicijami doprinesli Lendavi.« Za razvoj turizma je nujna tudi ureditev bioplinarne, saj njen smrad odvrača turiste. Za proizvodnjo energije se mora uporabljati pravilna masa. KMETIJSTVO »Z razvojem turizma bi tudi lokalni kmetovalci imeli večjo možnost za prodajo svojih izdelkov,« pravi Magyar in poudarja, da ima Lendava velik potencial v geotermalni energiji, ki bi jo lahko bolje izkoristili v kmetijstvu. Doseči je treba večjo povezanost vseh, ki se ukvarjajo s pridelovanjem hrane. INFRASTRUKTURA »Nujna je izgradnja železniške proge na relaciji Lendava-Lenty, za katero si bom tudi sam prizadeval, a bo tu morala sodelovati tudi država. Prav tako pa je nujna povezava z drugimi slovenskimi mesti« Celotnemu intervjuju lahko prisluhnete v spodnjem videu. 

Več

VIDEO: Alfred Lasetzky: Francu Kanglerju gre zasluga, da je Maribor postal invalidom prijazno mesto

Alfred Lasetzky je bil 18. novembra na Listi Franca Kanglerja izvoljen v Mestni svet Maribora. "Problemov, s katerimi se srečujemo invalidi, je še ogromno. Zato si želim, da bi bil Franc Kangler v nedeljo, 2. decembra ponovno izvoljen za župana MO Maribor."

Več

VV FAKTOR s Francem Kanglerjem

Z izrecnim dovoljenjem Bojana Požarja, urednika pogovorne oddaje VV Faktor na TV 3 objavljamo oddajo, na sporedu je bila 28. novembra, v kateri bi sicer moralo priti do soočenja med finalistoma županskih volitev v Mariboru, Saše Arsenovića in Franca Kanglerja. Ker pa se Arsenovič ni odzval vabilu Bojana Požarja, je bil sogovornik voditelja oddaje Aljuše Partinača le Franc Kangler.

Več

Franc Kangler v Sredi v sredo: Nikoli ne bom izdal vijolične barve!

Več

Za Romana Križnjaka, ustanovitelja Viol, je Franc Kangler edini primeren za župana Maribor

Za Romana Križnjaka, enega od ustanoviteljev navijaške skupine Viole, je povsem odveč vprašanje, koga podpira v drugem krogu županskih volitev v mestni občini Maribor. Čeprav so se pred šestimi leti njegove poti razšle s Francem Kanglerjem, je tokrat med odločnimi podporniki njegove vnovične kandidature za župana Maribora.  Bil je kar med številnimi, ki so se udeležili predčasnih volitev. 

Več

Branko Marinič bo prinesel spremembe v Občino Videm

11.12.2018

preberi več

Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora

10.12.2018

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: ARSENOVIČA IN BRŽANA SO »IZVOLILI« LEVOSUČNI MEDIJI

8.12.2018

preberi več

Celje: Unovčitev volilne zmage se je začela!

7.12.2018

preberi več

Celje: Konstituiral se je Mestni svet Mestne občine Celje. Prisegel Župan MO Celje in svetnici in svetniki

5.12.2018

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 10 minutami
Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti
Včeraj, ob 13.30 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo vstopal 46-letni Turek, voznik ...
(0)
pred 27 minutami
Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik ...
Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski ...
(0)
pred 58 minutami
Boštjan Perne: V čem je težava marakeške ...
Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko ...
(0)
pred 1 dnevi
Branko Marinič bo prinesel spremembe v Občino ...
V občini Videm je drugem krogu županskih volitev je s skoraj 60% glasov zmagal Branko Marinič. Marinič, ki je ...
(0)
pred 1 dnevi
Danes je na Rogli odprl vrata Hotel Rogla *** ...
Danes  je na Rogli odprl vrata Hotel Rogla *** Superior,  prenovljen izboljšan, lepši in z bolj ...
(0)
pred 2 dnevi
Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih ...
Lokalne volitve so za nami. Tudi Maribor je v drugem krogu za župana v drugem krogu za župana izvolil "od Ljubljane ...
(0)
pred 3 dnevi
Evropska sredstva za 88.295 pametnih števcev do ...
Ministrstvo za infrastrukturo je v Uradnem listu RS št. 32/2017 objavilo javni razpis za ...
(0)
pred 4 dnevi
Miklavžev šahovski turnir SDS z najbolj ...
V soboto, 8, decembra 2018je potekal že 5. Miklavžev šahovski turnir SDS, ki se ga vsako leto udeleži več ...
(0)
pred 4 dnevi
Roman Leljak ekskluzivno: Članki v slovenskih ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: ARSENOVIČA IN BRŽANA SO ...
Priznam, da sem oguljeno politično frazo »volilci imajo vedno prav«, na začetku moje politične kariere, ...
(1)
pred 5 dnevi
Celje: Pa smo le (skoraj) dočakali javni prevoz ...
Čas,  ki ga živimo in doživljamo na pragu 4 industrijske revolucije je povsem drugačen od tistega pred drugo ...
(0)
pred 5 dnevi
Celje: Unovčitev volilne zmage se je začela!
Celjski župan Bojan Šrot je v četrtek za podžupanjo imenoval Bredo Arnšek, mestno svetnico njegove ...
(0)