MARIBOR. Leta 2009 je Alma Mater vpisala prvo skupino, prvih 100 študentov Zdravstvene nege in Fizioterapije v Murski Soboti. »To je bil čas gospodarske krize, ki je najbolj prizadel prav Pomurje. In prav to je bil izziv, da smo glede na naše poslanstvo mladim, ukaželjnim ljudem v Pomurju ponudili študijske programe za zaposljive poklice v pričakovanju, da bo to priznala tudi vlada RS s podelitvijo koncesije,« je na današnji tiskovni konferenci pojasnil prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea – ECM.

Osnovno poslanstvo Alma Mater je že od vsega začetka, da razvija nove, interdisciplinarne študijske programe, komplementarne obstoječim. Na kratko, da izvaja izobraževalno in raziskovalno delo na tistih področjih, kjer se v družbi čuti največji deficit. Glede na to, da je Alma Mater Europaea mednarodno orientirana institucija, ji je Evropska Akademija znanosti in umetnosti leta 2012 ponudila akademski in institucionalni patronat, na podlagi tega se je Evropski center Maribor preimenoval v Alma Mater Europaea – ECM in nadaljeval delo po principih transnacionalnosti, interdisciplinarnosti in gradnje mostov, zlasti v podonavskem prostoru. AMEU ECM se je programsko posvetila nekaj osnovnim izzivom Podonavja kot so ekologija, tranzicija in reintegracija, medkulturne komunikacije, zdravje in sociala ter demografija.

»V minulem desetletju je AMEU ECM akreditirala in re-akreditirala ter razvila študijske programe dodiplomske, magistrske in doktorske stopnje na področju zdravstvenih ved, zlasti zdravstveno nego in fizioterapijo ter integrativne zdravstvene vede. Soočeni z demografskimi trendi so znanstveniki in strokovnjaki razvili in akreditirali študijske programe socialne gerontologije na vseh treh bolonjskih stopnjah, s posebnim poudarkom na aktivnem in produktivnem staranju. Podonavske države so bile po letu 1990 soočene z vprašanji tranzicije in reintegracije, zato je AMEU razvila študijske programe s področja Upravljanja in vodenja poslovnih sistemov, Evropske poslovne študije ter Projektni management in Strateški komunikacijski management na doktorski stopnji,« še dodaja prof. dr. Toplak.

Spremenjene okoliščine ekonomskega in političnega sistema pomenijo tudi nov izziv za humanistiko. Fakulteta za podiplomske humanistične študije Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani z bogato knjižnico in več kot 150 doktorji znanosti, se je priključila Alma Mater Europaea – ECM. Njeni mlajši humanistični intelektualci želijo dati novo vsebino po izkušnjah svetovnih trendov v smeri kibernetske humanistike.

Razvoj novih tehnologij v svetu predstavlja nov izziv. Alma Mater Europaea je za slovensko družbo akreditirala prvo stopnjo (dodiplomski študij) študijskega programa Spletne znanosti. V pripravah pa je magistrski in doktorski študij Spletne znanosti in kibernetska varnost.

Nove tehnologije so ustvarile pogoje za razvoj nove samostojne akademske discipline Arhivistike z dokumentologijo. AMEU ECM je akreditirala študijski program 1. in 2. stopnje, v postopku akreditacije pa je tudi doktorski program Arhivistike, kar vse vzbuja veliko zanimanja pri akademskih in drugih javnih institucijah v svetu.

Glede na to, da smo Slovenci edini narod v Evropi, ki plesne umetnosti ni razvil do akademske stopnje, kljub več kot pol stoletja dolgim naporom, je Alma Mater Europaea ustanovila in akreditirala študijski program Ples z baletom v Ljubljani in Mariboru.

»Alma Mater Europaea na vseh akademskih področjih sledi potrebam družbe v skladu s principi kakovosti, relevance in racionalizacije. Kakovost se utrdi samo v konkurenci; relevanca izobraževanja se meri z zaposljivostjo diplomantov, ki ustvarjajo dodano vrednost, relevanca znanosti pa z implementacijo znanstvenih dosežkov v gospodarstvu in v sferi družbenega standarda, kjer se ustvarja dodana vrednost. Racionalizacija izobraževanja se meri z vložkom na koristno zaposlenega diplomanta, racionalizacija v znanosti pa s porabo sredstev glede na dodano vrednost. In tu moramo poudariti, da ima Alma Mater Europaea  med slovenskimi visokošolskimi zavodi najvišjo stopnjo zaposlenosti diplomantov. Od države pričakujemo, da prepozna in zagotovi v Sloveniji enake možnosti študija vsem državljanom v skladu z ustavo ter da sledi principom Bolonjskega procesa, kot so avtonomija z odgovornostjo, kompatibilnost, mobilnost, kakovost, de-etatizacija, racionalizacija in zaposlitvene priložnosti. Le tako bo mladim generacijam zagotovljena enakopravnost in spoštljiv status v Evropi,« še dodaja Toplak.

Aktivnosti dela Alma Mater Europaea so prepoznale partnerske univerze v Evropi in mednarodne organizacije, ki so v minulem letu zaupale Alma Mater Europaea, da je organizirala 11. Evropski kongres za integrativno medicino ter 4. Evropski kongres za estetiko. Veseli smo, da naši partnerji iz Slovenije in tujine vsako leto sodelujejo tudi pri že tradicionalni znanstveni konferenci AMEU Za človeka gre, ki jo organiziramo v mesecu marcu. Znanstveniki pa sodelujejo pri znanstvenih revijah, z veliko mednarodno odzivnostjo, katerih ustanovitelj je Alma Mater Europaea – ECM, ter v drugih oblikah znanstvene publicistike.

 AMEU je bila prav tako povabljena k soorganizaciji številnih drugih posvetov, simpozijev in projektov. Največji ponos in priznanje pa so nam izkazali naši študenti na študijskem, humanitarnem, športnem in drugem javnem življenju, ter z uspešnim nadaljevanjem študija na magistrskih in doktorskih stopnjah doma in v svetu.

»Ob deseti obletnici dela Alma Mater Europaea želi izraziti zahvalo vsem visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in mentorjem ter drugim sodelavcem za vloženo delo. Študentom in staršem se zahvaljujemo za zaupanje. Zahvaljujemo se tudi partnerskim univerzam in institucijam ter mentorjem pri izvajanju kliničnega usposabljanja.

Hvaležni pa smo tudi pionirjem akademskih programov na Alma Mater, ki jih bomo v petek imenovali za častne senatorje:

-         Prof. ddr. Mari Ovsenik na področju socialne gerontologije

-         Akademiku prof. dr. Zmagu Turku na področju zdravstvenih ved, ter

-         Akademiku prof. dr. Božu Kralju za aktivno vlogo v senatu Alma Mater v imenu Evropske Akademije znanosti in umetnosti,« je še dejal prof. dr. Ludvik Toplak.