V četrtek, na dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki  naredili nepopravljivo škodo človeštvu v 20 stoletju so  bile pripravljene spominske slovesnosti in Maša za vse žrtvetotalitarizmov  v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo.

V Sloveniji in širši Evropi evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na podlagi resolucije Evropskega parlamenta obeležujemo 23. avgusta. Slednji je bil kot dan spomina na žrtve totalitarnih režimov določen, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt med takratno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se dogovorili o nenapadanju in določili interesne sfere obeh držav v Evropi.

V počastitev spomina na žrtve, ki so jih povzročili  vsi totalitarizmi 20. stoletja so položili cvetje pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu na Prešernovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred spominsko ploščo pri Ameriškem veleposlaništvom  se je odvila kratka slovesnost, ki jo je z  uvodnim govorom otvorila Marta Keršič, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo. "Naloga demokracije je, spominjati se vseh zablod preteklosti in skrbeti za svobodo v sedanjem času", je povedala.

Vse navzoče je pri spominski plošči nagovorila tudi odpravnica poslov na ameriškem veleposlaništvu Susan Falatko, ki je med drugim  bila mnenja, da je tragedija, ki so jo storili totalitarni režimi, del človeškega kolektivnega spomina in da bi bila pozaba teh krutih dogodkov iz preteklosti nevarna. Tovrstni dogodki so vedno vredni spomina in to mora  ostati tako.

Mašo je daroval  ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. "Totalitarni režimi so povzročili Treblinko, Teharje, Rog, Hudo Jamo in v narod vsekali rane, ki še vedno bolijo in krvavijo Zanj so komunizem, fašizem in   nacionalsocializem je označil kot smrtno senco človeštva. Po besedah msgr. Dr. Franca Šuštarja,  »lahko bolečino preteklosti premagamo z molitvijo in Božjo pomočjo ter ljubeznijo in spoštovanjem do drug drugega«. 

V nadaljevanju je potekala krajša slovesnost z kulturno prireditvijo in  slavnostnim  govorom  dr. Andreje  Valič Zver. Ta je v svojem nagovoru dejala da  je Slovenija na svojih tleh doživela vse tri totalitarizme, nacionalsocializem,  fašizem  in komunizem. Kot država  je bila uspešna pri razgrajevanju posledic dveh totalitarizmov, nacizmom in fašizmom, ne pa tudi komunizma. Je pravzaprav ena redkih postkomunističnih držav, ki  to ni  storila  z javno obsodbo komunizma, kar kot državi ni v čast, nam državljanom pa početja predstavnikov države, ki se ga lahko sramujemo in nas postavlja v položaj za katerega nismo »prispevali« opisano nelagodje pred zunanjim svetom.

"Spominski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obvezuje k spoštovanju civilizacijskih pridobitev našega kulturnega miljeja. To je še posebej pomembno v času, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije."

V zaključni misli je dr. Valič Zverova  dejala,  da "Dan spomina potrebujemo tudi zaradi naše prihodnosti. Naj nas opominja, da demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je potrebno vedno znova in znova zanjo prizadevati. Le tako jo lahko ohranimo in preprečimo, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bodo nikoli več ponovili. Prihodnjim generacijam smo dolžni zapustiti demokratično in svobodno družbo, ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo."

Kulturni del programa so soustvarjali  predstavniki vojaškega vikariata  ter solistka Lejla Ivana  Irgl ter Dušan Ješelnik na orglah.

Vane K. Tegov