Turistično gostinski delavci zelo dobro poznajo dejstvo, da različne starostne generacije gostov pričakujejo in razmišljajo drugače. 

Ljudje smo si med seboj precej različni, še posebej (različne starostne) generacije med seboj. Odraščali smo v različnih časovnih obdobjih. V različnih družbenih sistemih. Se izobraževali v različnih šolskih sistemih. Uporabljali različne naprave. Komunicirali s pomočjo različnih aparatov. Živeli v različnih okolji in sistemih. Nekatera dogodki, odkritja so zaznamovala zgodovino in s tem posledično tudi razvoj naših vrednot in prepričanj.

Glede na različna starostna obdobja ( otroštvo, puberteta, začetno in srednje in pozno delovno obdobje, upokojitev) ter socialna stanja se obnaša(j)mo in pričakujejo od turistično-gostinskih delavcev  različne pristope in oblike komuniciranje ter odnosa.

Preprosto gre za med-generacijske razlike.

 

V članku se bomo osredotočili na generacijo milenijcev. Kakšni so kot gostje milenijci.

Generacija imenovana milenijci je generacija rojena med letoma 1981 in 1996.  

Govorimo o generaciji ki je danes stara med 23 -38 leti.

V Slovenije se tako okoli 416.000  oseb uvršča v milenijce ( vir: SURS, 2018) 

Obstaja več različnih pojasnil ozadja poimenovanja generacije Y, najpogostejši je, da se tako imenujejo zato, ker sledijo generaciji X. Za to starostno skupino naj bi bilo tudi značilno večno vprašanje »Zakaj?«, po angleško »Why?«, kar je izvor glasu angleške črke »y«.

Generacija Y je že od otroštva doživlja hitrost informacij in razvoja informacijske komunikacijske tehnologije. Zaradi odraščanja z internetom in dostopa do informacij in možnosti, ki jih ima, velja za najbolj izobraženo in ozaveščeno generacijo vseh časov. 

 

Sodobna tehnologija jim je dala veliko širino in zato so njeni pripadniki tudi prilagodljivejši od starejših generacij. Lastnosti generacije Y so ustvarjalnost, optimizem, strpnost, tehnološka pismenost, neodvisnost, učinkovitost, pozitivna samopodoba, samozadostnost, odprtost za nove izzive in zmožnost početi več stvari hkrati.

 

Različne analize in ankete nam kažejo kakšne so potovalne navade milenijcev v vlogi turista.

V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj zanimivih navad in razvad milenijcev.

 

 

Kakšni so milenijci:

-          Vedno v gibanju

-          Personalizacija ponudbe

-          Dobra storitev in komfort

-          Lokalna doživetja

-          Odkrivanje novih destinacij

-          Last minute rezervacije

-          Solo potovanja za eno osebo

-          On-line potovalne agencije

-          E-mobilnost na vseh lokacijah

-          Upoštevanje načel trajnostnega in zelenega turizma

 

 

Milenijcem pri odločanju o tem, kam se bodo odpravili na naslednje počitnice, največjo vlogo igrajo – fotografije! Pa ne fotografije kraja samega, pač pa vprašanje, kako bodo fotografije, ki jih bodo tam posneli, videti na Instagramu.

 

Za milenijce je značilno, da na leto opravijo štiri ali več potovanj, vendar so njihova potovanja najkrajša v primerjavi z drugimi generacijami

Na njihove odločitve v 37% vplivajo spletni dnevniki  ali članki o potovalnih destinacijah.

Okoli polovica pa je uporabila spletnega potovalnega agenta za rezervacijo svojega zadnjega potovanja.

Milenijci uporabljajo spletne iskalnike in spletne strani hotelov.

Večina išče nastanitev v hotelih, okoli 10% pa jih išče alternativne oblike nastanitev ( sobe, apartmaji, hostli,..)

Za iskanje informacij uporabljajo mobilne telefone in mobilne aplikacije.

Pred odločitvijo pogledajo slikovni material in mnenja, ki so jih na družbenih omrežjih objavili njihovi prijatelji.

V porastu je priljubljenost video posnetkov.

Zelo aktualni so turistični blogi, kjer dobijo dodatne relevantne informacije.

Nikakor ne spregledajo #hastagov – ki se nanašajo na določene iskalne besede oz. kraje.

Zelo pomembni so pametni telefoni in tablice, ki jih ima vsakdo pri sebi.

Vsi pričakujejo v objektu brezplačen wi-fi.

Veseli so nagrad lojalnosti in popustov.

 

 

Še en seznam potovalnih navad milenijcev:

 

1. Zelo pomemben je vtis in doživetja, ki jih prikažem na socialnih omrežjih. Želijo se pohvaliti pred ostalimi. Instagram je novodobni vodič za milenijce.

2. Živeti in potovati za ta trenutek in zdaj..

3. Ljubitelji hrane in doživetij in vznemirljivih dogodivščin na potovanjih in dopustu.

4. Stare metode potovalnih nakupov tudi preko potovalnih agencij (nastanitev).

5. Želijo hitre popuste ob zgodnjih rezervacijah.

6. Najpomembnejša so različna doživetja na določeni destinaciji in mikrolokaciji.

7. Zbiranje točk ugodnosti in drobne programe lojalnosti..

8. Udobne postelje v nastanitvenih obratih.

9. Velik poudarek na čistoči v sobah.

10. Ne slišim vas- tretjina milenijcev nosi slušalke med potovanjem in tako ljudje težko govorijo z njimi.

 


							 

 

Predstavniki potovalnih agencij so zaznali še dva trenda. Prvi izhaja iz tega, da ljudje v vsakodnevni delovni preobremenjenosti vse bolj cenijo prosti čas, zato si želijo kupiti čas in to počnejo tudi pri načrtovanju potovanj. »Ponovno zaupajo nam, agentom, da poskrbimo za potovanja,«.

Drugi trend pa je »bleisure«, kar je skovanka iz angleških besed business (posel) in pleisure (užitek). Razlog, da je to v porastu, je generacija y, ki zdaj zavzema (pomembna) delovna mesta in si želi ob delu še kaj izkusiti.Prav to je pravzaprav tudi generacija, ki je odrasla študentskimi potovanji – nekoč študentje in mladi, zdaj poslovni ljudje.

  

 

 

Turizem 4.0 in generacija Y 

 

Turizem 4.0 je trend procesiranja množice podatkov (t. i. velikega podatkovja, angleško big data), pridobljene od velikega števila potnikov in turistov, za ustvarjanje osebne uporabniške izkušnje potovanja. Celota temelji na več različnih sodobnih in visoko naprednih tehnologijah. Izraz izvira iz nove paradigme v industriji, imenovane industrija 4.0. 

Turizem 4.0 ustvarja mirna potovanja, uporablja tehnologije četrte industrijske revolucije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, analiza mase podatkov in računalništvo v oblaku, da bi bilo potovanje učinkovitejše, varnejše, okolju prijaznejše in da bi povzročilo čim manj nevšečnosti. Hkrati pa optimizira potovalne čase in zmanjša stroške potnikov.

 

V turizmu 4.0 so štiri področja, ki jih je treba upoštevati in ki prikazujejo potek digitalizacije v turistični industriji.

 

1. Personalizirana potovanja: Podjetja iz turizma, potovanj in letalske industrije delujejo v sinergiji, da optimizirajo izkušnje s strankami z zbiranjem in izmenjavo podatkov ter s stalnim ustvarjanjem vpogledov.

2. Omogočanje potovalnega ekosistema: Digitalne platforme, ki omogočajo povezovanje ekosistemov, bodo postale bolj zapletene in prefinjene, saj je zbiranje sredstev in izmenjava vse pomembnejša.

3. Digitalna podjetja: Digitalizacija industrije bo spremenila poslovanje podjetij. Inovacije in digitalne platforme bodo omogočile prilagodljivo delo in spremembe osrednjih operativnih procesov.

4. Varnost in varovanje: Digitalne tehnologije bodo uporabljene za ustvarjanje povsem varnega okolja.

˝Known Traveller Digital Identity˝: Znana potovalna digitalna identiteta bo iz koncepta prešla v realnost. 

Turizem smo ljudje. Slogan, ki je nekaj desetletij nazaj pustil pečat slovenski kolektivni zavesti, je danes v povezavi z razvojem najnovejših tehnologij kot so internet stvari, obdelava velikih zbirk podatkov, tehnologijo blockchain, umetno inteligenco ter navidezno ali obogateno resničnostjo ponovno aktualen. 

“Bistvo turizma 4.0 ni v tehnologiji, ampak v človeku in njegovemu doživljanju potovanj v fizičnem in digitalnem svetu.”

Namen Turizma 4.0 je najprej ustvariti okolje v katerem različni deležniki v turizmu želijo sodelovati, se povežejo, izobrazijo s pravimi veščinami in izkoristijo tehnologije, da ustvarjajo vedno boljša doživetja za vsakega posameznika.”

 

Milenijci so ena najpomembnejših demografskih skupin današnjega turizma. Največja generacija doslej vidno pripomore k oblikovanju ključnih trendov za prihajajoča desetletja. Milenijci so odrasli v digitalni dobi, zato je pomembno, da so značilnosti te dobe del njihove turistične izkušnje. Možnost spletnih rezervacij, ocene uporabnikov na spletu in druge vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki na družabnih omrežjih, morajo biti sestavni del njihove izkušnje.

 

Večina milenijcev išče popolno kulturno zlitje z destinacijo skozi kulinariko, spoznavanje lokalnih zanimivosti in aktivnosti. Hočejo izbiro; od priložnosti za navezovanje stikov prek mobilnih aplikacij ali osebnih srečanj do raznolikega nabora aktivnosti. Na voljo jim morajo biti različne možnosti izbire in fleksibilnost. Iščejo možnosti za podaljševanje poslovnih potovanj v počitniška (ali nasprotno).

 

Vsi turistični deležniki, ki si želijo pritegniti trg milenijcev, bi morali utrditi svojo spletno prisotnost – to bi morala biti njihova prednostna naloga, saj si veliko milenijcev želi opraviti rezervacije samostojno, najraje prek spletnih strani na mobilnih telefonih ali mobilnih aplikacij; razumeti morajo, da ima klasično oglaševanje na milenijce bistveno manj vpliva, kot ga imajo vsebine, ki jih prispevajo uporabniki (družabnih omrežij ipd.), ali priporočila prijateljev in sorodnikov; poudarjati morajo avtentična doživetja, po katerih milenijci še zlasti povprašujejo.

 

Avtentičnost. Edinstvenost. Osebni stiki.

To so milenijci kot turisti.

 

Milenijci naj bi (po raziskavah) do leta 2025 zajemali 50 % vseh potnikov. Potovali bodo predvsem zaradi raziskovanja, interakcije in čustvenih doživetij. Tehnologija in inovacije so sestavni del njihovega načina življenja. 

 

Milenijci so generacija, ki obvladuje družbena omrežja, si ne predstavlja življenja brez pametnih telefonov, računalnikov in interneta, so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti in najnižjo povprečno plačo. Velik del jih še živi pri starših in prav tako velik del sanja o selitvi v tujino – številni te sanje tudi izpolnijo.

Milenijci veljajo za bolj odprte in vizionarske od svojih staršev, imajo visoka pričakovanja, a so hkrati optimistični. Več kot o širjenju družine, razmišljajo o oblikovanju kariere. Odraščali so z internetom, razumejo delovanje Facebooka, Instagrama in dobro vedo, kako do popolne fotografije, ki jih delajo precej več od generacij pred njimi. Tudi potujejo več. In dlje. In na podlagi česa torej izbirajo svoje destinacije?

To razkriva britanska študija zavarovalniške agencije Schofields, ki so jo izvedli na tisoč britanskih milenijcih, starih med 18 in 33 let. Vprašali so jih, kaj je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njihovo odločitev, kam na počitnice. Kar 40,1 odstotka jih je odgovorilo, da destinacije izbirajo na podlagi njihove instagramabilnosti. Torej na podlagi tega, kako fotogenični so njeni kotički, katerih fotografije bodo karseda viralne in všečkane na družbenem omrežju.

Takoj za Instagramom, je med Britanci priljubljen alkohol. Naslednjih 24 odstotkov svoje počitnice namreč določi na podlagi ugodnih cen alkohola. Naslednjih 22,6 odstotka išče destinacije, kjer se bodo najbolj osebnostno razvili in našli same sebe, 9,4 odstotka prepričajo destinacije z dobro lokalno kulinariko, le 3,9 odstotka pa se za določen kraj odloči na podlagi njegovih znamenitosti. In vi? Koliko zavidljivih fotografij z dopusta ste na družbenih omrežjih objavili letos? (vandraj.si) 

 

Za milenijce je značilno, da potujejo na drug način kot prejšnje generacije in s tem vplivajo na turistično ponudbo. Rajši potujejo v manj popularne turistične kraje, izbirajo rajši daljša potovanja z nahrbtnikom, ki lahko trajajo tudi več mesecev, ključna pa je izkušnja in deljenje izkušnje.

 

Milenijci so generacija, ki bo naslednjih 25 let kot aktivni zaposleni, zelo močno zaznamovala turistično industrijo s svojimi željami in pričakovanji ter zahtevami.

Nenazadnje so milenijci tudi generacija, ki se v službenem času srečuje s svojo (milenijsko) generacijo. Kot sovrstnike jih dobro razumejo in  bodo tako tudi kreatorji nove turistične ponudbe. Milenijci za milenijce. 

Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem ter sodelavcem, da bodo svojo ponudbo prilagodili tudi za generacijo milenijcev. Le-ti predstavljajo pomemben del slovenskih in tujih turistov.

Nekoč so bili (popotniki) študentje zdaj so to poslovni ljudje, ki prevzemajo vedno bolj zahtevna delovna mesta.

 

 

Ne pozabite. - »Če ni 'kul' na Instagramu, ne pridemo !«  nam sporočajo milenijci.

 

mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak

Članek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net