»Slovenske gorice – kako ste vendar lepe! Hribček za hribčekom se dviga iz tal, zgleda kakor bi bili to strnjeni valovi morja, ki je odteklo pred davnimi časi. Oj vinogradne gorice, kako ste mične, ljubke z vašimi belimi hrami po vrhovih, obširnimi vinogradi in bujnimi sadonosniki...« je o svetu med Dravo in Muro pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig. Podobno so lepote in darove Slovenskih goric opisovali številni drugi pesniki in pisatelji, enaki spomini pa so v svet spremljali vrsto znamenitih rojakov, ki so darove domačih krajev poplačali s svojimi dosežki. Skoraj ni kraja, ki ne bi bil povezan s katerim izmed znanih in spoštovanih imen.

Ljubitelji dobrega in lepega, raziskovalci, rekreativci, željni počitka, tišine in pozitivnih energij, boste kmalu tudi sami popolnoma prepričani, da so SLOVENSKE GORICE – PREPROSTO ČUDOVITE

Slovenske gorice s površino okrog 1017 km2 predstavljajo največje slovensko gričevje. Ležijo v severovzhodni Sloveniji in se geografsko delijo na Zahodne Slovenske gorice in Ljutomersko-Ormoške Slovenske gorice (imenovane tudi Prlekija ali Vzhodne Slovenske gorice). Vrhovi gričevja segajo do 300 ali 400 mnm. Slovenske gorice na vzhodu in severu mejijo na reko Muro, na severozahodu na Apaško polje, na zahodu na reko Dravo, na jugu segajo do meje s Hrvaško. Za regijo je značilno subpanonsko podnebje z izrazitim toplotnim preobratom, količina letnih padavin je v povprečju 1000 mm/m2. Po podatkih iz leta 1991 je na območju Slovenskih goric živelo 92.320 prebivalcev, od tedaj pa prevladuje pojav zmerne depopulacije.

Slovenske gorice so ena najbolj individualiziranih krajin na Slovenskem.  Značilna so nizka slemena in griči, prekinjeni s številnimi rečnimi dolinami. Te se raztezajo od severozahoda proti jugovzhodu. Podolgovate, domala premočrtne rečne doline oblikujejo značilno pokrajino dolov. Ta krajinski tip Slovenskih goric prevladuje tudi na IBA-ju, izpričan z imeni vasi, kot sta Jurovski dol in Spodnji Jakobski dol. Vzdolž najdaljših in najširših dolov tečejo potoki Velka, Globovnica in Jakobski potok. Samo tod najdemo nekoliko večja strnjena naselja, sicer so kmetije na gosto razporejene v dolgih nizih po slemenih goric (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998).

Na jugozahodni strani se IBA začne na zgornjem koncu Jezera Pernica, tako da vključuje mokrišče ob izlivu Jareninskega in Vukovskega potoka. Meja poteka nato proti severu do Grušove, kjer zavije nad Sv. Jakobom v smeri vzhoda, tako da objame kraje Ročica, Zgornji Gasteraj in Žitence. Na zahodni strani se meja drži magistralne ceste Lenart - Trate, nato pa se usmeri skozi Spodnji Gasteraj proti naselju Spodnje Partinje. Od tukaj poteka proti zahodu do Vukovja ob Jezeru Pernica.

Geološko so Slovenske gorice del nekdanjega bazena Panonskega morja. Zgrajene so iz rahlo nagubanih, slabo sprijetih neogenskih morskih usedlin. Slovenske gorice imajo prehodno panonsko celinsko podnebje. Značilen je temperaturni obrat, zato imajo pobočja in slemena v povprečju nekoliko višje temperature kot dna dolin (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998).

Raziskujte https://www.rasg.si/index.php/kul-dediscina in obiščite Slovenske gorice.

Po Goricah - z Ovtarjem po osrednjih Slovenskih goricah - YouTube

Med Dravo in Muro, v osrednjih Slovenskih goricah, OVTAR čuva tradicijo in sodobnost, spokojnost podeželske krajine in hiter utrip življenja ter vas vabi, da...