Pomembnost nečesa izhaja iz tega, kako dragoceno je. Včasih se to kaže zgolj iz skupnega prepričanja, kot je v primeru zlata, vendar večinoma zato, ker je nekaj koristno. Prepričan sem, da ste slišali, da je Bitcoin primerljiv z »Digital Gold« in medtem ko analogija služi kot vstopna točka, je kriptovaluta veliko bolj uporabna kot zlato.

Medtem ko se številne kriptovalute trudijo razlikovati med seboj in rešujejo specifične probleme, jih večina deli skupne vrednote: varnost, preglednost, nespremenljivost, globalno dostopnost, hitrost in ceno. To je skupna značilnost skoraj vseh kriptovalut, ki obstajajo.

Varnost:
Sredstva, ki so pod centralnim nadzorom, kot so valute FIAT (papirnate), obveznice, vrednostni papirji in listine o lastništvu, so vse dovzetne za nedovoljeno spreminjanje. Ali lahko centralna banka spremeni ponudbo denarja? Lahko nesposobna vlada spremeni ali izgubi zapise o lastništvu, ki jih lahko prav tako poškoduje voda in ogenj, tudi če so shranjeni v digitalni obliki? Odgovor je – seveda!

Kriptovalute so po svoji naravi decentralizirane. Zapisi ne obstajajo na eni sami lokaciji, ampak v več sto ali tisočih strežnikih po vsem svetu. V primeru Bitcoin je lahko omrežje ogroženo samo, če 51% računalniške moči strežnikov usmerja zlonamerno usklajen napad. To postane ekonomsko nemogoča naloga glede na že tako veliko količino računalniške moči, ki je razdeljena po svetu in omejeno količino škode, ki jo lahko naredimo.

Posamezniki, ki sodelujejo v sistemu, imajo ekonomske spodbude, da ne posegajo v omrežje (Upoštevajte, da čeprav je »skoraj« nemogoče vdreti v omrežje, enakega ne moremo reči za individualno varnost…)

Transparentnost:
Skoraj vsak kripto projekt je odprtokoden, tj. njegova izvorna koda je na voljo vsem. Za tiste, ki razumejo programiranje, so notranja dela popolnoma pregledna. Takrat je možno zaupati sistemu, ne da bi bilo treba zaupati eni osebi, saj koda spoštuje le logiko. Poleg tega je z uporabo »raziskovalcev« mogoče vsakomur omogočiti, da vidi vsako transakcijo, ki je bila kdaj izvedena od nastanka same kriptovalute. Vse skupaj je kronološko zapisano v »javni računovodski knjigi« (Blockchain) in je anonimno.


Neomejenost:
Glede na prejšnji dve točki, dodajmo še – ne le da ni mogoče spreminjati zgodovine transakcij, temveč so te popolnoma preverljive, kar omogoča popolno zaupanje, da so bile omenjene transakcije izvedene brez potrebe po zaupanju v tretjo stranko. Ti zapisi nikoli ne morejo biti spremenjeni ali deležni popolnega propada ekosistema.

Potreba po posrednikih (banke, PayPal, Western Union…) je pri današnjih »tradicionalnih« poslovanjih – zelo draga. Predvsem, če gre za mednarodno pošiljanje sredstev. Skratka, kriptovalute, ta problem odpravljajo in so tako mnogo cenejše, kot ostale metode.

Globalna dostopnost:
Geografija je nepomembna, ko gre za pošiljanje in sprejemanje kriptovalut. Dokler imate dostop do interneta, so stroški in hitrost transakcije enaki za nekoga z optično povezavo v Ljubljani, kot za nekoga, ki ima mobilno povezavo v Etiopiji.

Hitrost in cena bančnih nakazil običajno trajajo od 3 do 5 delovnih dni in ponujajo drage menjalne tečaje med valutami. Kripto rešuje to s transakcijskimi časi, ki segajo od trenutne sekunde do ene ure, odvisno od uporabljene kriptovalute. Poleg tega ni potrebno spreminjati valute, tako da bo znesek, ki ste ga poslali, zmanjšan za (običajno) majhno ali ničelno provizijo.

Pa kaj?

Vseeno upajmo, da boste (če že niste) odprli oči in se sprijaznili, da je v kriptovalutah prihodnost našega finančnega sistema. S temi transakcijami ni potrebe, da bi zaupali v potencialno korumpirano ali neučinkovito tretjo stranko. Z izključno finančne perspektive podjetnikom to omogoča, da ne samo izvajajo doslej »nepovezane« posle po vsem svetu in znižajo s tem povezane stroške, temveč odprejo nove trge, ki so bili prej prizadeti zaradi institucionalne korupcije, nestabilnih valut in slabih poslovnih praks.

To je šele začetek – tehnologija je stara komaj 10 let, nove kriptovalute, ki se v današnjih dneh pojavljajo na trgu nudijo močno izboljšane zmožnosti: samodejno poravnajo terminsko trgovanje, avtomatizirajo dobavne linije in omogočajo, da stroji po potrebi kupujejo izdelke in storitve ter še mnogo več.

Nenazadnje, tudi Facebook vidi prihodnost v tej tehnologiji in nikakor ni edini – tu so še PayPal, Visa, Mastercard, JPMorgan, IBM, Alibaba, Amazon in seznam se nadaljuje …

Se vam ne zdi, da je zdaj pravi čas, da se malo podučite na tem področju?

Marko Vidrih, je avtor prve slovenske knjige o Bitcoinu in strokovni sodelavec angleške spletne revije Altcoin.(https://medium.com/altcoin-magazine)

Kot gostujoči predavatelj je sodeloval pri izvedbi predmeta Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut na Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje - www.fkpv.si

Članek je bil izvirno objavljen na strani www.slovenec.org