Avstrijski leposlovec, potopisec, arheolog, zgodovinar, narodopisec in šolnik Johann Gabriel Seidl se je rodil 21.6. 1804 na Dunaju kot sin dvornega in sodnega odvetnika. V glavnem mestu je obiskoval vse šole. V gimnazijskih letih (1813-1819) se je njegov pesniški talent razvijal pod budnim očesom Antona Rösslerja. V letih 1819-1822 je študiral filozofijo in na univerzi je sklenil številna literarna prijateljstva. Od leta 1822 je študiral tudi pravo, a študija ni dokončal. Tukaj se je spoznal tudi z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Po očetovi smrti leta 1823 je služboval kot hišni učitelj, saj je moral preživljati še mater in teto.

Od 1851 je bil redni član dunajske akademije znanosti, leta 1856 je postal varuh dvornega zaklada, leta 1867 pa je pridobil naziv vladnega svetnika. Leta 1871 se je upokojil in štiri leta zatem na Dunaju umrl.

V Celje je prišel že kot izoblikovan literat, saj je svoje pesmi in novele objavljal, najprej v raznih časnikih in almanahih nato pa v samostojnih pesniških in proznih zbirkah, že od 16. leta. Njegova uspešna lirična dela so doživela številne uglasbitve, njegove »črke« pa so med drugimi naročali tudi Müller, Schubert in Schumann, da so jih potem uglasbili. Njegova prva pesniška zbirka »Dichtungen« (Pesmi) je izšla v treh delih (1826-28). Od leta 1828 je izdajal in skrbel za leta 1824 ustanovljen in zelo priljubljen bidermajerski almanah »Aurora«, katerem so objavljali največji literati tistega časa. Preizkušal se je tudi z dramskimi deli, novelami in topografskimi prikazi dunajske okolice.

V Celju je literarno delo še stopnjeval. Pisal je v nemškem, nekaj tudi v latinskem jeziku, vsekakor pa je znal tudi slovensko. V svojem »celjskem obdobju« je imel za svoje ustvarjanje idealno okolje: učiteljsko mesto na  celjski  gimnaziji, na kateri je poučeval v letih 1829-1840, prečudovito naravo, možnost umetniškega ustvarjanja, in nadvse prijetno družinsko življenje z mladoporočenko »preljubo Terezo« in materjo.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice hrani poleg bogate zbirke njegovih knjižnih del tudi zbirko njegovih rokopisov, ki je edinstvena v Sloveniji. Osrednja Knjižnica Celje je 14. decembra 2017 v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje in Pokrajinskim muzejem Celje organizirala simpozij  o pesniku, pisatelju, dramatiku, narodopiscu, zgodovinarju in arheologu Johannu Gabrielu Seidlu.

Leta 1853 je nastala gotovo njegova najbolj znana pesem – besedilo avstrijske himne, ki je v slovenskem prevodu Luke Jerana nosila naslov »Cesarska pesem«.

V.K.T.