Juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. Z Jupitrom in Junono so Rimljani zamenjali Zeusa in Hero, ko so grške bogove kopirali in »preselili« na svoje ozemlje.

Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.Na osnovi dolgoletnih izkušenj in opazovanja vremena in pojavov iz preteklosti so nastali vremenski pregovori, ki jim je vredno prisluhniti.

Naši predniki so bili tesno povezani z zemljo in dogajanjem na zemlji v različnih letnih časih,

zato so imena mesecev slikovito poimenovali po dogajanjih na poljih in travnikih.

 

JUNIJ - ROŽNIK (mesec, poln rož)

 Pregovori o vremenu – Junij  – Rožnik

Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele. 

Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka  obilno zemlja rodi.

Rožnik deževen - viničar reven. 

Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.

Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.

Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi.

Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. 

Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni. 

Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.

Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje.

Če Barbara (11.6.) deži, Bodo jeseni grozdja polne kadi.

Kadar na Ladislava dežuje, dež se dolgo kraljuje. 

Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo.

Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida.

Sveti Vid je češenj sit. 

Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida.

Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka. 

Lepega vremena in sitega trebuha se človek  nikoline naveliča  							           

Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj. 

O kresi se dan obesi.

Do kresa (21.6.) suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači.

Če kres deži, orehov ni. Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.

Kakor vreme kresnic, tolko bo tudi žanjic. 

Če je junija suho, postane grozdje prav dobro. 

Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.

Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi.

Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka  obilno zemlja rodi.

Ujmi ne uideš suša požre en hleb kruha,moča pa dva. 

Rožnik deževen - viničar reven. 

Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje

Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.

Rožnik deževen – viničar reven.

Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka; obilno zemlja rodi.

Vid, dežja ne daj, da bo žetve kaj!

Ako na Medarda dežuje, štirideset dni še naletuje.

Ako na Medarda deži, se grozdje do brente kazi.

Ako na Medarda je vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno.

Ako na Ivanje brli, po Ivanju kipi.

Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo.

Če Barbara deži, bodo jeseni grozdja polne kadi.

Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida.

Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi.

Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka.

Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele.

O kresi se dan obesi. O kresi je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne.

O kresu je tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele.

O kresu se mora vrabec že v prosu skriti.

O Vidi se skozi nič ne vidi.

Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni.

Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe.

Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič kaj po volji kmetu.

Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.

Rožnik deževen, viničar reven.

Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita povleče.

Svetga Vida meglica pride po vince in pšenico.

Sveti Vid je češenj sit.

Štirideset dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi.

Urbanovo sonce in Vidov dež, na dobro leto upati smeš.

Vidove megle se žito boji, če Murčar jo vidi, o žetvi dvoji

Vnebovhod je tak praznik, da tič tiča ujame, da meso je, človek pa človeka navije, da vino pije.

Ne glede na pregovore vam želimo junijsko vreme in »prisluhnite« naravi.

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak