Vsako leto v začetku avgusta časopisi in TV-postaje kot udarno novico najavijo meteorski dež Perzeidov. Vendar te novice služijo le-temu, da ljudje prebirajo ali poslušajo o »neverjetnem astronomskem pojavu«. Vendar je ta naravni pojav, sicer vesoljskih razmer, vsakoletna stalnica in ga človeštvo opazuje že več kakor 2000 let. V Evropi so Perzeidi znani tudi kot »solze svetega Lovrenca«, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta. Perzeide je prvi podrobno proučeval Belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej in jim tako dal ime.

Na desetine utrinkov
Roj Perzeidov velja za najhitrejši in najsvetlejši roj meteorjev, ki je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Roj lahko opazujemo več noči zapored. Svoj vrhunec pa dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust. To pomeni, da je mogoče to noč videti okrog 60 do 100 utrinkov na uro, lahko pa celo do 200 utrinkov na uro. Letos opazovanj ne bo motila polna luna, zato bodo videti še bolj izrazito in spektakularno.

Meteorji iz roja Perzeidov so drobci kometa Swift-Tuttle. Dosegajo premer od nekaj milimetrov do treh centimetrov, seveda pa se najdejo tudi večji delci. Videti so kot kamenčki ali zrna peska in so sestavljeni iz kovin, predvsem iz železa. Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo 133,28 let in njegov tir je naklonjen glede na ekliptiko (raven gibanja planetov našega Osončja, tudi Zemlje) za 113,45 ločnih stopinj. Njegova pot je eliptična. Soncu se približa na razdaljo 0,9595 astronomskih enot (a.e.), ki je nekako razdalja na kateri kroži Zemlja okrog Sonca (1 a.e.),. Temu rečemo prisončje, njegovo odsončje ali točka največje oddaljenosti od Sonca, pa je 51,225 a.e.

Prikaz krožnice kometa Swift-Tuttle, ki je nagnjena nasproti krožici Zemlje za 113,45 ločnih stopinj. Vir: NASA

Sončev veter iz njegovega jedra iztiska prašne delce in majhne kamenčke. Ti ostajajo na njegovi poti. Ko Zemlja zaide v ostanek njegovega »repa«, jih vidimo kot roj Perzeidov. Majhni delci letijo proti površju Zemlje s hitrostjo okrog 59 km/sekundo ali okrog 210.000 km/h. S tako hitrostjo bi za pot čez Slovenijo potrebovali manj kot pet sekund. V stiku z našo atmosfero pričnejo žareti zaradi trenja in izgorijo v višini 90 km nad zemeljskim površjem. Tako jih vidimo kot utrinke. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi nastanejo iz največjih delcev. Lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut. Tako lahko šaljivo rečemo, da so Perzeidi kamenčki, ki jih Zemlja dobi po hrbtu.

Ozvezdja, v katerih bomo videli največ utrinkov. Vir: Sky and Telescope.

Perzeidi bodo v noči na ponedeljek najbolj vidni tik pred jutranjim svitom. Aktivnost roja se začne zvečer in močno naraste po 23. uri. Število meteorjev narašča vse do jutra. Ker se nam zdi, da prihajajo iz ozvezdja Perzeja (strokovno se točki, iz katere izvirajo meteorji, pravi radiant), jim pravimo meteorski roj Perzeidov. Večina utrinkov, ki jih vidimo, so bili iz kometa Swift-Tuttle izvrženi pred okoli 1000 leti. Drugi pramen prahu pa izvira iz leta 1862, ko je bil komet najbližje Soncu. Ti meteorski kamenčki dajejo močnejši sij in največji roj.

Matični komet
Komet Swift-Tuttle  16. julija 1862 odkril ameriški astronom Lewis A. Swift v Marathonu v New Yorku, ZDA. Neodvisno ga je 19. julija 1862 opazil tudi Horace Parnell Tuttle. Zato so ga poimenovali po teh dveh odkriteljih. Komet je leta 1992 prvi opazoval japonski astronom Curihiko Kyuchi. Takrat je bil na vrhuncu dobro viden tudi z navadnim daljnogledom. Njegovo jedro ima premer 26 km, kar je precej več, kot ga je domnevno imel asteroid, ki je povzročil izumrtje dinozavrov na prehodu iz obdobja krede v terciar.

Komet Swift-Tuttle. Vir: NASA.

Komet se dejansko zelo približa Zemlji. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbližji medsebojni točki oddaljeni le za 135.000 km. Na primer, razdalja do Lune je 384.400 km. Zato so astronomi podrobno proučili njegovo pot. Pri raziskavah so upoštevali tudi pretekla opazovanja tega kometa. Amaterski astronom in pisatelj Gary W. Kronk je ugotovil, da so komet opazovali na Kitajskem že leta 69 p. n. št. Nato so ga videli tudi leta 188. To je omogočilo natančen izračun njegove tirnice. Izračuni so pokazali, da je kometov tir zelo stabilen in v naslednjih 2000 letih ne predstavlja nevarnosti za Zemljo nevarnosti. Verjetno bo pojav kometa v letu 2126 zelo spektakularen, saj bo zelo dobro viden na nočnem nebu. Računi pravijo, da se bo Zemlji precej približal tudi leta 4497. Takrat se bo mimo Zemlje gibal na razdalji samo 0,03 do 0,05 astronomske enote. Vsa predvidevanja o poti kometa v letih po 4497. letu pa so še zelo negotova.

Kako opazujemo? 
Vprašanje je, kam naj gledamo, da bi videli čim več utrinkov. Največ jih bomo videli, če usmerimo pogled proti severu. Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja. Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh, saj ne potrebujemo nobenih tehničnih pripomočkov. Vse kar potrebujemo je mehkejša podlaga za ležanje in morebiti topla oblačila, saj so tudi poletne noči lahko zelo hladne. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.

Kako fotografiramo? 
Marsikdo si bo zaželel fotografirati utrinke. Žal z GSM telefonom ne bo šlo. Za dobro fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki lahko zadrži zaslonko odprto dalj časa, vsaj 30 sekund. Zato ga je potrebno pritrditi na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru. Ob tem nastavite samosprožilec, da se fotoaparat ne zatrese ob sprožitvi. Seveda je potrebno priskrbeti, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom. Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ utrinkov. Ob tem so tudi slike z utrinki in s silhueto hribov ali dreves na spodnjem robu bolj zanimive.

Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljivosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in utrinkov ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje, oziroma utrinke.

Zanimivo o utrinkih in hujšanju Zemlje
Med letom potuje Zemlja še skozi »repe« drugih kometov in se številu utrinkov v tem času poveča. Pri tem so v tabeli navedeni vsi, vendar so nekateri vidni le s severne ali le z južne zemljine poloble.

IME ROJA ČAS VRH

STARŠEVSKO TELO
(matični komet) 

Kvadrantidi 1. – 5. januar 3. jan Asteroid 2003 EH1, po razpadu leta 1490.
Liridi 15. – 28. april 22. apr Komet Thatcher
Pi Pupidi 15. – 28. april 23. apr Komet 26P/Grigg-Skjellerup
Eta Akvaridi 19. april – 28. maj 6. maj Halleyjev komet
Arietidi 22. maj – 2. julij 7. jun Skupina kometov Marsden 
Junijski Bootidi 26. junij – 2. julij 27. jun Komet 7P/Pons-Winnecke
Južni Delta Akvaridi 12. julij – 9. avgust 28. jul Skupina kometov Kracht ali Machholz 
Perzeidi 17. julij – 24. avgust 12. avg Komet 109P/Swift-Tuttle
Drakonidi Komet 21P/Giacobini-Zinner
Orionidi 2. oktober – 7. november 21. okt Halleyjev komet
Južni Tauridi 1. – 25. november 5. nov Komet 2P/Encke in drugi
Severni Tauridi 1. -25. november 12. nov Asteroid 2004 TG10 in drugi
Leonidi 14. – 21. november 17. nov Komet 55P/Tempel-Tuttle
Geminidi 7. – 17. december 14. dec Asteroid 3200 Phaethon
Ursidi 17. – 26. december 22. dec Komet 8P/Tuttle


Nekateri meteorji pa v celoti ne zgorijo v atmosferi. Njihov ostanek kot večji ali majhen meteorit pade na zemljino površje.

Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kilograma.

Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit. Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit − Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 nihče ni ugotovil, da gre za meteorit.

Povedati je še potrebno, da se stalno vrši izmenjava materiala med Zemljo in okoliškim vesoljem ter obratno. Tako Zemlja pridobi letno okrog 40.000 ton materiala, ki je v obliki vesoljskega prahu (majhnih meteoritov). Istočasno pa se z Zemlje v vesolje izgubi 50.000 ton materiala. Ta material v veliki večini tvorita atmosferska plina vodik in helij. Zemlja dejansko hujša in izgubi 0.000000000000001% svoje mase na leto. Ali bo Zemlja v celoti izparela? Ne bo! Bo pa v naslednjih 100 milijardah let izgubila ves vodik, če se bo takšen trend nadaljeval. Vendar bo že mnogo, mnogo prej, čez 4-5 milijard let, Sonce pogoltnilo Zemljo.

Pripravil Andy

P.S. Prebrali ste do konca in bi želeli vedeti >še več?