V naseljih in ob obronkih gozdov že omamno diši po bezgu. Grm, ki zraste tudi do 10 metrov visoko, začne cveteti praviloma v juniju, septembra pa dozorijo bezgove jagode.

Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.

Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni.

Bezeg cveti v maju in juniju, ko pa je že odcvetel na njem pojavijo plodovi, iz katerih pripravljamo sok, marmelado ali vino. Sok je tradicionalno znan kot čistilo prebavil, sečil in kože. Uživanje bezgovega vina pa naj bi krepilo psihično in fizično zmogljivost. Črni bezeg (Sambucus nigra) je ena izmed treh vrst bezga, ki rastejo v Sloveniji. Poleg te vrste pri nas najdemo še smrdljivi bezeg ali habat (Sambucus ebulus) in divji bezeg (Sambucus racemosa). Slednji ima rdeče plodove, prva dva pa črne.

Smrdljivi bezeg ali habat je trajnica, ki doseže višino dveh metrov in mu jeseni nadzemni deli odmro. Posebna značilnosti, ki daje vrsti del imena, so smrdeči cvetovi. Včasih so jih namakali v vodi in z raztopino škropili po tleh in kotih, da so preganjali glodalce, ščurke in stenice. Pripravke iz habata so včasih uporabljali v ljudskem zdravilstvu, danes pa njihova uporaba ni več smiselna. Dobro uporabljana je bila kaša iz habatovih plodov, ki so jo uporabljali za povečevanje izločanja seča in proti napenjanju.

Črni bezeg uspeva kot grm, pogosto pa kot do deset metrov visoko drevo. Te rastline ni potrebno podrobneje opisovati, saj jo, lahko trdim, vsi dobro poznamo. Cvetovi so rumenkasto bele barve in nastopajo v socvetjih – češuljah. Plodovi so majhne črne jagode. Za cvetove je značilen močan vonj, ki je nekaterim ljudem neprijeten. Črni bezeg cveti junija, plodovi pa dozore septembra. Za nabiranje cvetov je torej letos že prepozno, plodovi pa še čakajo morebitne uporabnike.

Opojni bezgov cvet

 

V zdravilstvu uradno uporabljano drogo predstavljajo cvetovi (Sambuci flos), ki jo dodajamo čajnim mešanicam za izboljševanje vonja in okusa. Cvetovi črnega bezga so v starejši literaturi označeni kot diaforetik – snov, ki poveča izločanje vode skozi znojnice – potenje. Še vedno velja izročilo, da se je ob prehladu koristno dobro preznojiti. To naj bi hitro in enostavno dosegli s pitjem poparka iz bezgovih in lipovih cvetov, tudi slednji namreč veljajo za učinkovit diaforetik. Starejši avtorji vztrajno trdijo, da na potenje vplivajo snovi v bezgovih cvetovih, danes pa velja, da receptorje za toploto (termoreceptorje) vzdraži toplota, ki je posledica zaužite tekočine (bezgovega ali lipovega čaja). Kar spomnimo se, kako hitro se spotimo ob krožniku vroče juhe!

 

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda? 

 

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

 

Bezeg - kje raste bezeg

 

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

 

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

 

 

 

 Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

 

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Uporaba bezga

 

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

 

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Bezeg vsebuje velike količine vitamina C in A in je zelo uporaben v čajnih mešanicah, saj je zelo prijetnega okusa. Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava raven sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike. Bezgov čaj pa tudi čisti kri in spodbuja delovanje znojnic, pospešuje izločanje seča in tako pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Posušene zrele jagode so učinkovito sredstvo za pospeševanje prebave. Zdrobljene stresemo v hladno vodo in zavremo in čaj deluje kot diuretik.

Nabiranje in sušenje bezga

V aprilu in maju je čas za nabiranje mladih poganjkov in listov bezga, cvetove pa obiramo junija oziroma na vrhuncu cvetenja le ob sončnem vremenu zjutraj oziroma do sredine dopoldneva, ko sonce posuši roso. Pred sušenjem odstranimo stebelne dele, odcvetele dele in nezrele cvetove. Odstranimo tudi dele, kjer so se nabrale uši. Sušimo jih na svežem zraku, vendar ne na soncu, da ne potemnijo. Posušeno cvetje shranimo v papirnati ali platneni vrečki. Bezgove jagode nabiramo septembra, vendar surovih ne uživamo, saj povzročijo slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico. Nabiramo jih šele, ko so zrele.

Morda si boste ob branju tega članka po dolgem času odločili za bezgov čaj ali za sirup v primeru prehlada in kašlanja.

Narava pozna vsa zdravila.

Za vsako bolezen rož’ca raste.