Za kariernim diplomatom veleposlanikom Vladimirjem Kolmaničem je 27 let diplomatske kariere. Njegova prva diplomatska služba sega v 1993. leto, ko je v Kairu "na noge postavljal" veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. Sledila je pot v Atene, kjer bil veleposlanik v Grčiji in na Cipru.

Po dveletnem službovanju v Washingtonu, kjer je bil namestnik veleposlanika Slovenije v ZDA, je na MZZ vodil sektor za Severno in Južno Ameriko ter Karibe. Pred štirimi leti ga je pot znova vodila v Washington, kjer je vse do vrnitve v domovino lanskega julija opravljal funkcijo namestnika veleposlanika Slovenije v ZDA.
Prav dogajanja na diplomatskem parketu so bila rdeča nit pogovora z Vladimirjem Kolmaničem, še zlasti pa poti in stranpoti slovenske zunanje politike v odnosih z ZDA. Že vsaj eno desetletje Slovenija "vztraja" v slepi ulici, kar se tiče odnosov z ZDA. "Zakrnelo" politično sodelovanje po svoje vpliva tudi na gospodarsko sodelovanje, v katerem je Slovenija v zadnjem desetletju zamudila veliko, ko je zaradi zaščitniške politike onemogočila vstop ameriškemu kapitalu na slovenski trg. Posebno poglavje pa pomenijo slovensko ameriški odnosi po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016. Že njegova kandidatura, zlasti pa zmaga in njegove poteze kot predsednika so v slovenskih medijih, pa tudi v aktualni slovenski oblastni politiki sprožale obilo negativnih reakcij. Zato ne preseneča, da so sedanjemu slovenskemu političnemu vrhu praktično "zaprta" vrata do najvišjih predstavnikov Trumpove administracije v Beli hiši in do samega predsednika Donalda Trumpa, čeprav je njegova soproga Melania slovenske gore list.