Včeraj zvečer v Celju v prostorih Celjskega doma je potekala slovesnost ob 30 letnici prebiranja Majniške deklaracije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost je organiziralo Pokrajinsko združenje za vrednote slovenske osamosvojitve za Zahodno Štajersko.

Samo ime Majniška deklaracija je privzeto po znameniti deklaraciji dr. Antona Korošca  iz leta 1917, ko so  takrat južnoslovanski narodi zahtevali združitev v novo politično tvorbo, takrat oziroma kasneje znano kot Jugoslavija.

8. maja  1989 je bil prebran dokument, ki je  pomenil konec te in začetek samostojne Slovenije. Takrat se je na Kongresnem trgu zbralo na »odpri seji« kar 20.000 ljudi, kasneje pa je  dokument podpisalo 100 000 ljudi. Majniška deklaracija  je takrat predstavljala politični dokument  DEMOS-sa,   slovenske demokratske opozicije.

Pomen tega je tako velik, ker enkratno zaznamuje celotni potek zgodovine Slovenskega naroda, da so ga tudi v Zahodnoštajerski pokrajini, ki je prav tako imela svoj pomemben delež v osamosvojitvenih procesih, zaznamovali na primeren način tudi.

Pozdravni nagovor je imel Stane Zorko, predsednik VSO Zahodnoštajerske pokrajine. V svojem nagovoru je poudaril, da so Majniška deklaracija  in procesi, ki so sledili kasneje očiten dokaz, da je to zasluga celotnega slovenskega naroda, v katerem so nekateri posamezniki bili začetniki sprememb, ki so pripeljale do nastanka slovenske države.

Breda Arnšek, podžupanja Mestne občine Celje, je v svojem nagovoru dejala:«Veseli smo  in ponosni na vse naše dosežke, Majniške deklaracije, plebiscita, osamosvojitve, sprejema v evropsko družino narodov in demokratičnih držav. Prav zato nas veseli,  da ste za to okroglo in pomembno obletnico izbrali knežje mesto Celje.« Celje je tudi s svojimi dejanji pokazalo, da je imelo aktiven odnos do vseh dejanj v času osamosvajanja.

Dr. Dimitrij Rupel je eden od piscev Majniške deklaracije, dokumenta, ki je nastal prav v njegovi pisarni na FSPN aprila 1989. Poleg njega so pri pisanju  sodelovali še: Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. V svojem slavnostnem govoru pa je dejal: « Na vprašanje ali so se uresničile napovedi Majniške deklaracije, je moj odgovor da in ne. Da, govori dejstvo, da Slovenija obstoja kot suverena država slovenskega naroda. Nastajala je nekaj let, kar je v primerjavi z drugimi narodi in nastajanjem njihovih držav bliskovito  obdobje oziroma čas. Brez motenj ni šlo. Že kmalu po prebiranju  Majniške deklaracije je sledil proti odgovor s temeljno listino, ki je predvidevala »posodabljanje« slovenske države, ki pa bi bila vse eno pod skupno reformiramo federacijo. Dejanja ki so se začela že od leta  poprej, se niso ustavila. Leta 1991,  25 junija je Slovenija razglasila suvereno in neodvisno državo,« Slovenija je dočakala sprejem v Evropsko unijo in NATO.  O sami demokraciji in pričakovanjih pri nas in v EU družini, po besedah dr. Dimitrija Rupla smo v določenih segmentih razočarani. O vlogi DEMOS-a pravi:«Demos je deloval kot nogometno moštvo , ki je odlično začel tekmo, deloval uigrano, kasneje pa je omagalo.« Z druge strani pa, kar se Evrope same tiče, Rupel opaža, da zahodni politiki del Evrope, ki se je priključil kasneje k družini svobodnih evropskih narodov, nekako površno sklepajo o teh novih demokracijah, brez upoštevanja njihovih specifik ter balasta,  ki so ga prinesle s seboj kot breme iz 50 letne prisotnosti komunizma in nesvobode na njihovih tleh«, je pritrdil dr. Dimitrij Rupel.

Današnja demokracija rabi  neke vrste posodobitve in prilagoditve času in ljudem, da lahko zajeme čim večje število državljanov.

Kulturni del slovesnost  je bil zapolnjen  z recitalom Romana Končarja, umetnika, domoljuba, član predsedstva VSO, udeleženca na dogodku  ob prebiranju Majniške deklaracije. Kot pravi, je stal na tistem znamenitem odru, oče ki je svojo hči v zelo rosnih letih naučil petja slovenske himne.

Glasbeno domoljubi del je bil zapolnjen s petjem domoljubnih skladb in napevov v izvedbi dijakinj in dijakov Prve Gimnazije Celje pod  vodstvom profesorja Tomaža Marčiča.

Iskrena hvala prav vsem za globoko doživet večer in slovesnost!

Vane K.Tegov