Po poročanju STA je v soboto umrl v 68. letu starosti slikar Jure Cekuta. Vse od mladih let se je sam likovno izobraževal, med drugim tudi na University of Hawaii. Preko 200 samostojnih razstav je imel od leta 1976 v Evropi, ZDA in Aziji. Kandidiral je tudi za predsednika republike leta 2002.

Danes  nam je  prišla na ušesa  novica o neizogibnem sicer prekratkem,  pa kljub temu razburkanem življenju našega someščana, umetnika, podjetnika, in še česa, kar je utegnil biti in postoriti.

Rodil se je 6. junija 1952 v Celju, kjer je končal srednjo tehnično šolo in nadaljeval študij na Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Po ZDA in Evropi ga je vodila umetniška pot, magistriral je v letu 2007, v letu 2015 je končal doktorski študij umetnosti na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu.

O njegovem na trenutke  velikopoteznem, na trenutke sicer nerealnem razmišljanju, kar je sicer v genskem zapisu umetnikov in bonvivan-ov, govori tudi moja osebna izkušnja  tam nekje okrog leta 2004 ko je želel  na zemljiščih na potezi Zaloška gorica –Lopata, ki bi naj bile njegove,   oddati v izgradnjo  kompleks po njegovi zamisli  in sicer zabaviščno igralniški in logistični kompleks ob avtocesti, ki bi seveda pripeljalo vlagatelje od vsepovsod. V takrat mojem nepremičninskem obdobju, smo  želeli najti vsaj kakšno oporno točko za prihodnje posredovanje, pa žal ni bilo kasneje nič iz tega. Preizkusil se je tudi  na političnem parketu. Rezultati so bili res samo na poskusu.  »Uspešen« je bil pri tem, ko je bil mali »James Bond,« da  je Petra Zupana iz MORS-a nagovoril, da mu posreduje dokumentacijo  v zvezi z nakupom oklepnikov Patria. To je  poleg vseh drugih sitnosti in afer zaznamovalo zadnji del življenja. V zvezi z Patrio je bil obsojen na nekaj letno zaporno kazen, katero pa ni sprejel in se je dolgo izmikal prestajanje. Celo zbežal je iz države.

Cekuta se je že nekaj časa boril z zdravstvenimi težavami, vse dokler ni bila minula sobota usodna zanj. Novico o njegovi smrti je sporočil njegov sin Jure Cekuta. Zbolel  bi  naj »v dolgoletnem boju s slovenskim pravnim sistemom, v veliki želji, da bi dokazal svojo nedolžnost. Bitko s hudo boleznijo je izgubil v krogu svoje družine in tistih, ki so ga imeli radi”.Pri ljudeh ,ki niso bili povezani z njegovo dejavnostjo je bil znan kot vesel in dobrosrčen Jurček. V  življenje po življenju  kjer  se bo zelo kmalu  znašel naj najde dobre prijatelje in da pride do izraza njegova bonvivanovstvo v ospredju.
Bo že uredil kot je  znal!

V.K.T.