Vlada Marjana Šarca prvo leto mandata končuje s prepričljivo »pozitivno« oceno volivcev, kar se po letu 2003, od vlade Antona Ropa, ni posrečilo nobeni izmed petih »vmesnih« ministrskih ekip, pa čeprav si bile dosti bolj normalne kot je ta. To je pravzaprav nenavadno, saj Šarčeva vlada ni izpolnila skoraj nobene od obljub iz koalicijskega programa, v njej so bili zamenjani že štirje ministri (trije zaradi takšnih ali drugačnih afer ali neumnosti kot bistvene sestavine njihovega vedenja če že vladanja ni bilo ), koalicijske stranke so nenehno, nemara celo vedno bolj sprte med seboj, spopad za položaje v državni »interesni sferi«, (beri vrtičkov) in javna naročila med strankami ter klientelističnimi skupinami za njimi pa je videti neusmiljen, kjer on sam igra pagliaccota, ki samo »gopca« in vabi in se meni z navideznim grešnikom, ki mu mora poročati. Bistva, ali ozadja ter strica ali tete z konkretnim imenom pa pusti pri miru. Kvečjemu ga oni »ežednevno«, vsak dan spomnijo, da je on tam zato ker so oni tu. Nekaj od tega bolj, nekaj manj – a vseh pet vlad pred sedanjo je takšna bilanca v očeh volivcev nepopravljivo zaznamovala. Njega pa zaznamuje »naročena« priljubljenost ter prva mesta na listah popularnosti.

Ne pa tudi Šarčeve vlade. V čem je »skrivnost« njene priljubljenosti?

V polnosti njihovega praznega, ne vsebinskega pristopa. To jih dela »popularne«. Zadovoljujejo tisti del svojih volivcev,  ki so iz kapricioznosti, nasprotovanja zaradi nasprotovanja, so dali njemu in njemu podobnim svoj glas da ne bo slučajno kdo, ki zna in  zmore več kot on-i. Če bi se pošalil v slogu »Marjana Šarca« iz humorističnega vložka na Radio 1, je rekel, da je » ta let t'ko hit'r minu, da se ni dalo n'č nardit« in pa da » hvala bogu da je t'ko ane, sicer bi pa morebit' še kej  več škode  nared'l«. To pa je pravi vzorec vladanja, nakladanja, populizmov in še kar nekaj »izmov« iz njegovega repertoarja.

Da bi to »uspešnost« ohranil je bil pri vseh menjavah ministrov,  po tistem  je uspelo uničiti  vsak nekaj milijončkov proračunskega denarja, se toliko sukal okoli samega sebe da je ulovil časovnico,  da je lahko ujel vlak bonitete  iz delovanja da je  zvozil zamenjani  do naslednjega »joba« ali kakšne druge bolj zaledne službe,  ki ni nič manj plačana kot ministrska. On to zna, namensko nevednega se dovolj dolgo delati, če pa ne pa mu prišepnejo.

Zamenjal je štiri  orto drugoligaše, Prešička, Bandellija, Lebna, Fakina za štirje,  ki  so prišli iz politične regionalne lige in sicer z Pozničem, ki je v vsakem primeru regionalec in »poznič« v življenju  in v delovnem smislu, glede na impozantno delovno dobo polnih 13 let ob nastopu funkcije pri dobrih 60 let, pa še ta koritarska in tipično za levičarje,  ki pretakajo iz votlega v prazno ves čas. Sledi Bandelli,  ki je miselni  svoj domet  izrabil za grožnjo z pozicijo ministra, da ureja svojo  Komensko latifundijo. Fakin je dovolj dolgo zdrav da je lahko delal cca šest mesecev, je zbolel takoj za tem, dobil »politčno« odpravnino in spet postal zdrav, kako priročno, kaj ne? Nasledil ga  Aleš Šabeder, poznavalec semen , hortikulture, hrane za male živali, kar je bila prvovrstna referenca za postati  najprej direktor UKC Ljubljana, kmalu za tem pa Minister za zdravje. In naenkrat smo vsi zdravi ker bolni ne smemo biti, glede na strokovno in finančno podkrepljen resor ki ga vodi. Vodi ga do končnega razsutja in sesutja. »Dobro« mu gre.

Magister ali kako še Jure Leben, je pa zelo resno vzel svoj resor. Kot v starih »dobrih« partijskih časov,  je prebrodil vso Slovenijo v nameri da spozna teren. Vedno v brezhibni terenski uniformi, ki si jo nadenejo ministri in vsi ostali prvokategorniki v politiki. »Zafrknila« ga je ta »frdamana » maketa, ki je bila narejen a za drobiž  pa še to nevešče, da so vsi vedeli da želi tudi za se »tringelta«. Pa je šel.  Nasledil ga plašen do okolja  in prostora minister z priimkom Zajc. Ni bil zajc ko je dajal seksi tolažljive nasvete, plašen pa je do te mere d asi ne upa na teren, zato ker je zajec in se boji velikih živali kot so medvedi in volkovi, ki pa ogrožajo naše državljane. V mestu si upa, med kmete  na deželo  pa ne. Zajc pa minister, rezultati tudi takšni, plašni,  medli ničvredni.

Sam Šarec je  v vmesnem času dosegel politični zenit v državi in izven  nje. »Svetovno« slavo je dosegel z svojo epohalno zavrnitvijo nastopa v EU parlamentu , za kar  je požel slavo in ploskanje na vsakem koraku od Beograda do Pjongjanga.  Da bi sloves ostal takšen kot je mu je izdatno pomagal njegov zunanji minister dr. Miro Cerar. Kar za to tudi pove. On to ve. Mantra eno in isto mantro, da smo mi vedno za sodelovanje, spoštovanje specifičnosti posamezne države ,njihove kulture,političnega okolja, Da smo razumevajoči, humani in gostoljubni, prijazni. Ne oviramo nobenega v želji in namenu d ana s obišče čeprav pride žez mejo nezakonito, ter da, v kolikor mu bo všeč pri nas lahko tudi ostane, da vlogo za azil, vmes pa celo še ulični brivski salon odpre, seveda vse v slogi popestritve poletnih turističnih ur in fotografij , kijih Japonci kažejo svojim prijateljem, da so bili v eni tako prijazni državi ,ki pa ima na ulicah svojega glavnega mesta veliko ljudi, ki so pokriti ne glede na vremenske razmere. Čestitke zunanjemu ministru in seveda premierju, ki ima takšnega bisera med ministri.

O ženski »politični » infrastrukturni primadoni pa samo tole, dovolj eje vsaj enega iz ekipe inkriminirala da jih za enkrat ne morejo nič.  Zlobirala se je dovolj da je ne zrinejo vstran dokler ne padel denar na kontih nekih neznanih finančnih otočkov za »žurat« in se za denarčke zgurat. Ja,dama z tako maternalističnim odnosom do ljudi, ne prepusti naključju nobeno stvar in nobenemu drugemu v roke

Poklukar in Erjavec , oba »državotvorca« dajeta ve od sebe za čim večjo razgradnjo dosežkov na področjih ki morata biti primarna za vsako državo,Obramba in  notranje zadeve. Tu velja maksima, da je edino kar zares drži v njunih resorjih da ni, ne drži in ne funkcionira. Premier Marjan Šarec ju podpira in da ima pod kontrolo oboje, ministra in resorja ki ju pokrivata. Tako kot mora biti. Tako kot Milan, ops, Marjan pravi.

 

Da vse funkcionira kot je zastavljeno še preden se je  v resnici zgodilo. Plitvo pod vplivom globokega je jasno kot beli dan sredi Palerma.

Popolna fasada, fasaderji pa glede na izvorno poreklo Marjana (Meha) Šarca, niso bili problem. Odlično opravljeno delo. Če bo treba pa bodo spet.

Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. Vmes lahko igra enega od svojih likov z veseliških odrov ali traktorskih prikolic.  Konec je inavguracije vseh pravih škodljivcev. Kraja je dovoljena, lahko se začne. Teater absurda ima svoje abonente. Sedeži(proračunski odžiralci so zaključile kvalifikacije)Kader teče..


Panta rei, panta rei, vse teče, vse propada…za slovenski plebs nagrada.

Vane K. Tegov