Vlada sprejela sklep o ustanovitvi Častnega odbora za obeleževanje 100 obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter ugotovitvi javnega interesa države na podlagi 67. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, da se Mestni občini Murska Sobota v okviru sistema financiranja občin v letu 2019 zagotovijo dodatna sredstva.

Ob stoletnici zgodovinske prelomnice prekmurskih Slovencev, ko je bila Slovenska krajina ali Okroglina priključena matičnemu narodu, je vlada imenovala Častni odbor za počastitev izjemnega zgodovinskega dejanja združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, za 18 katerega so si od Mikloša in Štefana Kuzmiča v 18. stol. do njegove uresničitve prizadevali mnogi narodni buditelji in rodoljubi. Hkrati vlada ugotavlja, da obstaja javni interes države, da v okviru sistema financiranja občin v letu 2019 dodeli dodatna finančna sredstva Mestni občini Murska Sobota za izvajanje javnega kulturnega programa širšega pomena namenjenega počastitvi dogodkov in osebnosti izpred sto let. Častni odbor za obeleževanje 100 obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom sestavljajo: - g. Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, predsednik Častnega odbora, - mag. Zoran Poznič, minister za kulturo, član, - dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, član, - dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve, član, - g. Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član, - g. Ferenc Horvath, predsednik komisije Državnega zbora Republike Slovenije za narodne skupnosti, član, - ga. Olga Belec, državna sekretarka, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, članica, - akad. prof. Boštjan Žekš, predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, član - g. Nejc Perhavec, predstavnik Kabineta predsednika Državnega zbora, član, - ga. Patricija Šašek, predstavnica Kabineta predsednika Državnega sveta, član, - ga. Nika Benedik, predstavnica Kabineta predsednika Vlade RS, članica, - akademik Peter Štih, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član, - ga. Martina Rozman Salobir, direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice, članica, - prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, član, - doc. dr. Andrej Hozjan, predstavnik Univerze v Mariboru, član, - g. Dušan Šarotar, podpredsednik Društva pisateljev Slovenije, član, - izr. prof. dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, član, - g. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, član, - msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, Slovenska škofovska konferenca, član, - g. Geza Erniša, častni škof, Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji, član, - g. Boris Čerin – Levi, predsednik Judovske skupnosti v Sloveniji, član, - g. Milan Kučan, predsednik Iniciativnega odbora za obeležitev stoletnice priključitve Prekmurja član, - g. Marjan Šiftar, koordinator Iniciativnega odbora za obeležitev stoletnice priključitve Prekmurja, član, - dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota član, - g. Marko Virag, župan Občine Beltinci, član, - ga. Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, članica.

Pred sto leti je bilo na mirovni konferenci v Parizu odločeno o usodi Prekmurja. S sklepi pariške mirovne konference je bilo Prekmurje priključeno Sloveniji, prekmurski Slovenci pa združeni z matičnim narodom. Obeležitev obletnice je za Prekmurce kakor tudi za vse državljane in državljanke Republike Slovenije posebnega pomena. Prav zaradi pomembnosti jubileja se je vlada odločila, da ustanovi Častni odbor, ki bo bdel nad dogodki v počastitev obletnici. Dogodki in aktivnosti se bodo odvijale tekom celega leta, njihov namen pa je v zavesti Slovencev utrditi zavedanje o pomembnosti odločitve sprejete na mirovni konferenci, ob hkratni afirmaciji Prekmurja kot območja, na katerem živijo v medsebojnem razumevanju in spoštovanju pripadniki večinskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč pa tudi Judov in Nemcev, ki vsi v sožitju razvijajo svoje kulturne tradicije ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete.

Osnovni cilj načrtovanih aktivnosti je, da bo obeležitev priključitve predstavljena tako domači kot tudi širši slovenski in mednarodni javnosti, da se na primeren način izpostavijo tisti, ki so najbolj zaslužni, da se je priključitev k matični domovini sploh zgodila. Obletnica je tudi priložnost za krepitev vedenja o lokalnem in širšem slovenskem okolju, za krepitev prekmurske samozavesti, za ovrednotenje gospodarskih razvojnih dimenzij ter spodbuda za povezovanje in koriščenje 19 razvojnih potencialov Prekmurja. V okviru stoletnice se bodo krepile mednarodnih vezi, vezi s Slovenci na Madžarskem in utrjevali dobrososedski odnosi predvsem z Republiko Madžarsko. Vlada ugotavlja, da obstaja javni interes države, da se Mestni občini Murska Sobota v okviru sistema financiranja občin na podlagi prošnje Mestne občine Murska Sobota z dne 15. 3. 2019 v letu 2019 zagotovijo dodatna sredstva za javni zavod Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, za izvajanje javnega kulturnega programa širšega pomena, v okviru kulturnega projekta obeleževanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v višini 191.828 EUR