Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in predsednik republike Avstrije Franz Jonas odprla novozgrajeni betonski most na reki Muri, ki je povezoval Gornjo Radgono in Bad Radkersburg. V titem času je šlo za izjemno pomembno pridobitev, ne toliko zaradi tega, ker je betonski most zamenja pontonskega, ki so ga 1952. leta postavile enote britanske vojske, temveč zato, ker je odprtje mostu, poimenovaega Most prijateljstva, načel železno zaveso, ki je komunistično Jugoslavijo delila od demokratične Evrope. In to v času, ko je sovjetski vojaški škorenj teptal svoboščine prebivalcev Češkoslovaške. Most je imel tudi močan simbolni pomen pri razvijanju gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi med obema Radgonama, ki sta v času avstro Ogrske bili praktično eno mesto.

Radgonski most čez reko Muro upravičeno nosi naziv most prijateljstva

Ob polstoletnem jubileju, kar je bil most odprt, so na njem pripravili prisrčno slovesnost, na kateri sta zbrane nagovorila deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer in slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar. 

Schützenhöfer je poudaril, "da je naša naloga mladim generacijam povedati, da mir in svoboda nista nekaj samoumevnega, da se je treba zanju dnevno truditi, da bodo lahko tudi mladi nekoč živeli skupaj, drug z drugim, zato se moramo vsi truditi za ohranitev svobode, miru in blaginje." Ob tem je zbrane spomnil na junijsko osamosvojitveno vojno 1991, ko je bil most prijateljstva "priča" brutalnemu in krvavemu napadu enot agresorske JLA na Gornjo Radgono, pa tudi na to, da sta bili Avstrija in Nemčija praktično prvi, ki sta priznali novonastalo državo Slovenijo. 

Miro Cerar je spomnil na povezovalni pomen Mostu prijateljstva: "Ta most povezuje dve mesti, dve državi, dve kulturi, dva jezika in na simbolni ravni predstavlja tudi prijateljsko povezavo med dvema sosednjima državama – Slovenijo in Avstrijo." Ob tem je poudaril, da sta tako Slovenija kot Avstrija članici EU in schengenskega območja, s čimer je "zabrisana" fizična meja med državama. Zato se moramo "vsi potruditi, da bo tako tudi ostalo, storiti vse, da se bo duh schengena ohranil, da tudi kontrole na meji ne bodo potrebne, ter da bodo lahko ljudje res prosto prehajali čez mejo in se družili," je še dejal Cerar, ki je v posebni izjavi po koncu slovesnosti jasno povedal, da bo Slovenija pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje dosledno vztrajala na hrvaškem udejanjanju vseh zahtev Slovenije in EU držav. Sicer pa Miro Cerar pričakuje nadaljnje korake k uresničevanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in izboljšanje dialoga z novo zvezno vlado. Z avstrijsko Štajersko opravi namreč Slovenija največ blagovne menjave med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami, leta 2018 se je menjava povečala na 1,3 milijarde evrov.

Gornja Radgona in Bad Radkersburg sta v zanjih letih okrepila sodelovanje, uresničuje se kopica projektov, podprtih z evropskimi sredstvi. Prav zdaj sta vključeni tudi v projekt Sodelovanje mest 2, v katerem je 24 srednjeevropskih mest. Župana obeh Radgon, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, ki sta tudi spregovorila na slovesnosti, želita sodelovanje še okrepiti, na obeh straneh si želijo nove povezave, med katerimi so pohodniški, železniški in cestni ter železniški most. Avstrijske deželne in državne oblasti podpirajo izgranjo železniškega mostu, s čimer bi se tudi ta del Pomurja povezal z đelezniškim omređjem Avstrije, kar bi nadvse ugidno vplivalo na gospodarski razcvet, zlasti na področju turizma. "In ta most si obe Radgoni zaslužita," je bil odločen radgonski župan Stanislav Rojko in ob tem spomnil na prispevek Radgončaov pri osamosvojitvemi vojni 1991.

Ob koncu slovesnosti je 50 učencev ljudske šole Bad Radkersburga in osnovne šole Gornja Radgona v zrak spustilo 50 balonov za 50 let mostu prijateljstva.