Pa se le zgodilo. Vseslovenski protest. Pa na kakršen koli, ampak ta pravi. Množičen, kulturen, vsebinski in predvsem konkreten. Konkreten z zahtevami, opozorili, svarili in pričakovanji z imperativom, se pravi v kolikor se ne zgodi nič, brez premika k možni in nujni realizaciji na omenjenih področjih, ki jih ni tako malo, sledi »kazen«, novi protesti, zahteve in na koncu odhod s pomočjo njihove  lastne nesposobnosti. To ni ulica, to je odgovor, in predvsem glasen, konkreten in vsekakor  artikuliran interes državljanov za stvari in dobrine, ki jih država mora izvajati primarno do svojih državljanov. Mnogo je teh področij kjer je treba postoriti ali pod nujno narediti, dati in ne vzeti,  pa se zgodi nasprotno, se jemlje že prisluženo, kot so vnaprej zaslužene pokojnine, ne priskrbi se  pitna voda, ki je z ustavo zagotovljena dobrina. Z lastno državo se ravna  kot da je drugotnega pomena tako kot je odnos do večine lastnih državljanov, ki so drugorazredni ter se favorizira skupina privilegirancev, ki so dejansko in mnogokrat vsebinsko in stvarno  vzeli zase državo za svojo, jo ukradli, prej pa seveda dodobra pokradli.

Zato je bil včerajšnji protest. Da se temu enkrat, končno in dokončno postavimo po robu tisti, ki bi jo morali imeti, državo namreč. Prav zato in še zaradi mnogo česa drugega, obljubljenega in pričakovanega, normalnega, se je včeraj na Prešernovem trgu v Ljubljani je v četrtek potekal vseslovenski protest pod geslom Rešimo Slovenijo, katerega se je udeležilo več kot 5000 ljudi. Shoda se je udeležilo tudi okoli 20 iniciativ in društev, med njimi Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).

Dogodek je poleg vsega kritičnega, ki se je nabralo v času neznanja in nezmožnosti izboljšanja stanja pri lastnih državljanih, posebej glede na to, da je to »najbolj« socialna vlada, bil nabiti s pozitivnim ozračjem. Najprej  je bila Maša za domovino, ki tudi kaže na odnos, globok in spoštljiv odnos do lastne države, do te države, do katere imajo nekateri tako imenovani prvo razredniki žaljiv in pišmeuhovski odnos, razen  takrat, ko jo želijo okrog prinesti, jo okrasti, s tem pa tudi lastne državljane.

V nagovoru, ki ga je imel Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je povedal  »da smo se leta 1991 borili za samostojnost, suverenost, enakopravnost in predvsem za to, da bodo lahko ljudje sami odločali o svoji usodi. Sedaj skoraj trideset let po tem, po njegovem mnenju nekaj sto metrov od tod »je  prav mestna hiša Ljubljane simbol slovenske korupcije«. 

Da je ta država, njeni izvoljeni predstavniki, v zadnji Vladi, pa tudi  v prejšnjih dveh, nima niti najmanjšega posluha za temeljne stvari, dobrine, sta omenila v svojih nagovorih, predstavnika  civilne iniciative iz Kleč, kjer je glavna oskrbovalna baza z vodo za Ljubljano, pa kljub temu MOL z svojo »buldožer« taktiko in odnosom do Ljubljančanov in okoličanov, zaobide vse predpise, zahteve, mnenja in v izgradnjo daje materiale iz popolnoma neprimernih materialov. Ampak kaj jim pomaga zahteva ko pa tamle na Magistratu sedi ljubljanski »šerif« Janković, glavni napajalnik  in »promotor« tranzicijske kradljive levo naravnane lopovščine pod »plaščem« demokracije . Slovenska Istra in obala pa še lastne vode nimajo , pa čeprav je voda kot dobrina dvignjena  pa piedestal ustavno zagotovljeno dobrino.

Pred lastnim nosom in pragom se nam dogaja razpad in razkroj temeljnih prvin državnosti in državotvornosti. Varnost lastnih državljanov nima več prednosti in veljave ki bi ko morali imeti. Vlada in vsi ki bi morali vedeti in storiti  kaj več, ali v našem primeru mnogo več, storijo za to temeljno prvino , ki se ji reče varnost državljanov stori nič, ali skorajda nič. Tukaj  o tem, tudi na lastni koži in na koži in premoženju občanov utemeljeni izkušnji  je neznosnost stanja  povezanimi z vdorom in medlostjo oziroma neodločnostjo ter ne ukrepanjem vlade in Ministrstva za notranje zadeve orisala Maja Kocjan, predstavnica civilne iniciative Bele Krajine, kije povedala, da številne iniciative, ki so v preteklosti v svojih krajih že organizirale protestne shode proti ilegalnim migrantom, tudi danes ugotavljajo, da so razmere v Sloveniji zaradi prehodov migrantov ob slovenski meji s Hrvaško še naprej nevzdržne. “Vlada Marjana Šarca po enem letu ni zagotovila varnosti državljanov, ki živimo ob južni meji in ki se dnevno soočamo z ilegalnimi migranti. Zahtevamo več policistov in več vojakov ob meji ter strožjo azilno politiko. Šarec naj končno začne reševati državo ali pa naj odstopi,” je povedala Kocjanova.

Ampak ne, taisti samo omenijo, da imajo vse pod kontrolo in državljani naj ne ukrepajo. Kako da ne,  če pa taisti »ubogi« migranti vdirajo v njihove domove, kradejo, prinašajo kužne bolezni, in ogrožajo sama življenja. Tudi za to mora ta vlada odstopiti in ne obljubljati nove metre ali kilometre žične ograje, ki je samo kaplja v morje problemov, ki jih sproducira v sklopu svojega korpusa neznanja, neveščosti vodenja, medlosti in benevolentnosti do problematike in povzročiteljev problema.

Janez Janša v svojem nastopu, decidirano in jasno naštel področja, kjer bi naj bilo vse kar mora biti prav, pa je daleč od tega da je prav, ter da  je hudič vzel šalo in de je napočil ta čas ko tako rekoč nastopila l bo vsak hip čas ko bo zmanjkalo časa za dolgovezenje in prazne obljube državljanom  Dejal je da:«danes pa smo se tukaj zbrali, da povemo, da je tega dovolj!  Plebiscitno Slovenijo bomo branili. Danes je tu začetek konca protislovenskega komedijantstva. Vztrajali bomo, dokler bo treba. Ne damo se ustrahovati. Niso nas prestrašili doslej in ne bodo nas tudi v bodoče. Niso nas zatrli spečih, ko smo bili vsi skrajno dobronamerni in naivni. Danes vemo, česa so sposobni in da jih nič ne ustavi. Maske so sedaj dokončno odpadle« . Zato od danes naprej nič več ne bo tako, kot je bilo.

Zato tudi od zdaj naprej zahtevamo in ne moledujemo. Morajo dojeti tudi oni,  da je nastopil čas zahtevanja, odločnosti in odločanja, v prid vsem nam državljanom, ugrabitelji naše države, ki so si jo dodobra polastili in prilastili bodo  morali položili račune mi pa njim nalog za vrnitev do zadnjega centa kar ni njihovega.

Zbrano množico so nagovorili tudi predstavniki drugih civilnih iniciativ, ki so se pridružile organizaciji protesta, med njimi Luj Šprohar, Darko Bavbotič, Joško Joras, Vili Kovačič in Aleš Primc. Vsi omenjeni so soglasno poudarjali, da je treba zaustaviti korupcijo v gospodarstvu ter da se je za Slovenijo potrebno boriti in da bo zagotovo treba organizirati še kak shod, ki bo še močneje opozarjal in učinkoval.

Zaradi ukradene države so naše plače nižje vsaj za tretjino od tiste najnižje ki bi jo sploh morali imeti ter se rešiti kljub že lep čas pripadanja in uvrščanja Slovenije v srednjo Evropo, da se prekine z prakso ,ki je vse kaj drugega kot pa Evropska.

Tudi zato bomo vztrajali na spremembah, o kateri ne bomo več samo razglabljali  ampak jih tudi udejanjali.

 Vane K. Tegov