Ravnokar je svetlobo dneva dočakala novica na uglednem tujem portalu V4 report oziroma bolj oznanjeno de facto stanje, kar se politične situacije  in načina vladanja v Sloveniji tiče. Nič kaj drugačna kot je v realnosti, da opažajo popolnoma nesposobnost Šarčeve vlade in dejstvo, da ta ni sposobna varovati tisto, kar je  temeljni atribut države, njene zunanje meje ter da je Šarec navadni klovn! Dodal bi, neumen kot noč,  plitev kot struga brez vode ter nič originalen burkač na odru za drobiž. Vse drugo je farsa.

Poleg tega, da na domači sceni predstavlja marioneto z nitmi v rokah malega njemu podobnega murgelskega »Napoleona,« se na mednarodni sceni prepušča »sugestivnemu« ukazovanju poženščenega Macrona ter tresoči  se in odsotni Merklovi,  kjer dodatno razvrednoti še tistega nekaj malega spoštovanja do Slovenije! Če ga je še kdo imel, spoštovanja namreč?! Sedaj je  Slovenija po zaslugi  Šarčevega vladanja pridobila tretjeligaški »stabilen« status, ki ji ga ne more vzeti nihče razen sama sebi.  V kolikor njeni predstavniki politični brezjajčniki in bleferji tipa Šarec, Cerar ali Erjavec ne bodo dodatno »prispevali« k razjasnitvi slike v smislu bede, plitvosti in kakofoničnosti do zunanjega sveta. Tu pa tam nas razveselijo  člani »Tria adio« v sestavi Šarec, Erjavec, Cerar-ŠEC, z neko občasno »inovacijo« v smislu starih socialističnih floskul o krepitvi odnosov na vseh ravneh  z državami kot so Srbija, Makedonija, Moldavija in podobni te očitni rasti ekonomske menjave iz 13 mio na 15,7  mio pretežno s produkti bazične industrije  ..itn. Na domačem parketu pa nabavljajo nova blindirana mercedesa za potrebe predsedovanje Evropi, dejansko pa so to koraki obupancev, da se pravočasno slogu Ceausescuja zaščitijo pred lastnim narodom. Predsedniki vlad resničnih demokracij se vozijo v službo v svoje kabinete s kolesom ali javnim prevozom, bleferji pa v »blindah«. O tem kam sodijo naši, pa ni težko ugotoviti. Goli interes preživetja in negovanje svoje suite novopečenih  pribočnikov ki se sproti učijo in se nič ne naučijo.  Vladajoči »dvor« funkcionira brez pravih dvorjanov, so pa paži, ki  kradejo ostanke  s »kraljeve« mize. Glavni skrbnik dvora v liku »princa« Damirja pa skrbno manipulira in sugerira. In karavana gre dalje.


Vprašanje je, kam in do kod lahko gre karavana?

Pravzaprav karavana ne gre nikamor, se pa iz dneva v dan pojavljajo novi in novi nomadi, ki napadajo to karavano( državo) z namenom, da jo »oplemenitijo in obogatijo s svojo prisotnostjo, bogastvom idej, znanja ter seveda dobrohotnostjo do svojih bodočih gostiteljev«.  Skoraj vsak dan smo deležni informacij te bogatitve  v obliki kraj , vdorov,  ustrahovanj domačinov. Nekaj dni nazaj  v okolici Novega Mesta,  točneje v Prečni, naselju nekaj kilometrov od Novega mesta, so migranti, seveda nezakoniti, odtujili osebni avto. Po zaslugi samo organiziranosti  in vztrajnosti domačinov, so jih dohiteli v Bučni vasi, kjer so kradljivci in strahopetci pustili avto in zbežali. Prav tako  v okolici Novega Mesta na drugem koncu, v Gornji Težki vodi, so zalotili prosto sprehajajoče  nezakonite migrante. Ob prijavi  in prijetju seveda so bili deležni pogostitve s toplim napitkom in predpostavljam tudi s kakšnim croissantom.  Včasih predstavniki države, policije tudi, ob vsakem  uspehu kot je bilo nekaj dni na nazaj na Celjskem,  povedo na kakšen način se je možno pretihotapiti v državo, kot je  recimo med blagom na paletah v tovornjakih, podvozjih vlakov in še  in še..

In gej ga zlomka, prav danes smo dobili  s strani policije obvestilo ko so ga posredovali delavci  na železnici v Rogatcu,  da so opazili tri osebe za katere sumijo, da so lahko ilegalni migranti. Kasneje se je dalo ugotoviti, da vseeno gre za  migrante,  državljane Iraka. Vsi naj bi zaprosili za azil in seveda že znano »gostiteljico« državo, ki ima dobrohoten odnos do »trpečih« od drugod,  za katere  je pripravljena mesečno prispevati cca. 2000 EUR, kar ne velja za njene državljane, mnogokrat lačne in še bolj trpeče, ki potrebujejo dosti manj od prej omenjene vsote, pa jih »ubijejo« z birokratskimi zahtevki, pa še takrat ne pridejo do tako nujne in resnično potrebne pomoči.

Ali se vam zdi to normalno?

Ne!  Od trenutka, ko se bo komu zazdelo to za normalno do sesutja države navznoter (navzven ni kaj dosti ostalo za sesuvanje)  do kolapsa ni daleč. Takšen kolaps bo uničil tudi marsikaj dobrega, na katerem dobrem se bo parazitiralo do bridkega konca. Verjamem, da do tega ne bo prišlo. Upam si trditi, da državljani imajo časa in pogum za pravočasno spoznanje in pritisk na gumb za alarm o alarmantnem stanju družbi, v kateri smo. Del mobilizacije mora opraviti  racionalnejši del politike  oziroma opozicije. Nastopi naj ta trenutek prej ali čim prej bo začel alarm v družbi tuliti neprekinjeno.

Vane K. Tegov