Tam, kot v svoji skladbi napisani pred 40 leti, poje hrvaški pevec Dado Topić, tam še vedno sonce sije, ampak to sonce ne obsije vseh enako.  Sije  in obsije selektivno, glede na podobnost, pohlevnost, pripadnost in klečeplaznost, na eni strani ter tiste, ki ta sij podkrepijo s korupcijo, krajo državnega denarja, podkupovanjem vseh in vsakogar za čim večjo osebno korist. To je to sonce, ki ga trenutno določa  Zoran Zaev in SDSM, oziroma klike podvržene pod polnim in popolnim vplivom  nekdanjega Strumičkega šerifa, beri župana  ter družinske klike. Enostavno bi  način vladanja preimenovali Strumička dalavera (strumički zmikavti).

Kamorkoli se spodoben človek obrne v tej nesrečni zemlji, naleti na sledi in prstne odtise s podpisom Zaev. Afere, ki nastajajo na dnevni bazi, se med seboj prepletajo, akterji mnogokrat, režiser je pa tako in toliko zaposlen, da pomeša scenarije in igralce.

V aferi »reket« ali jemanje denarja ( v milijonskih  EUR zneskih) za nedotakljivost, prednost pri državnih poslih, tenderjih povezanimi z EU sredstvi, je že tako rekoč  podrejeno specialno državno tožilstvo ter najbolj odgovorno med njimi, Katico Janevo, že  žrtvoval, mu iz omar raznih organov pred noge padajo, kupi kompromitirajočih dokumentov in iz njih ven štrlijo osebe do vratu pogreznjenimi v korupcijo kjer ima zadnjo  besedo prav on, Zoran Zaev.

Organi, ki preiskujejo, tudi  določajo stopnjo zaupanja posameznih dokumentov in svežnjev dokumentov. Seveda to morajo storiti pravočasno in je zadeva rešena oziroma umaknjena z oči javnosti, posebej zainteresirane javnosti ali medijev. V množice teh odkritij ter mnogo poštenih in  občutljivih duš ali skesancev, se zgodi da kakšna zadeva ne dobo pravočasno oznako »strogo zaupno« oziroma klasifikacijo. To se je zgodilo z urednikom portala Infomax, Aleksandrom Mitovskim. Njegov primer razkritja, čeprav ni bil klasificiran s kakršno koli stopnjo zaupnosti, ga je stalo nekaj dni oziroma tednov, pa na koncu ni bilo nič za kaj bi ga prijeli. Prijel se ga je sloves, da preveč vrta in da je zvedav ter seveda škodljiv kot medij.

Z druge strani pa se je zgodilo, da v primeru »Reket« kjer je  novinar 24 novice razkril posebne preiskovalne metode  Katice Janeve z jasno določenim nivojem ali stopnje zaupnost, pa je preživel brez prask. Zato ker je naklonjen novo nastali situaciji in razkrivanjem ozadij okrog reketiranja ter posledično od glave oktopoda.

Čeprav je jasno, da nobeden novinar ali medij ne more bit odgovoren, če si nekdo v okviru tožilstva ne more zagotoviti tajnost preiskave. V kolikor novinar to dobi v roke in je v javnem interesu, to mora objaviti. Slabo luč meče na vse kar je v nasprotju s temi načeli  o svobodi medijev in pisane besede, ime Samuela Žbogarja, veleposlanika EU v Makedoniji. Ta  si je dovolil ta luksuz, pa ne prvič, da je okrcal  urednika Infomax-a, da mu ni bilo potrebno dokumente četudi je to dobil v roke in da mu standardi in etičnost svojega ceha to pravzaprav narekujejo. Prej omenjenega urednika 24Novice  pa niti z besedico, čeprav je razkril klasificirano gradivo. Tukaj se vidi katero EU predstavlja Žbogar, tisto z dvojnimi merili in tisto, ki si je zamislil da  jo mora, Evropa dveh obrazov enega svetohlinskega in enega pravičniškega. To pa ni njegov prvi kiks v zvezi njegovim veleposlaniškim delom ali zastopanjem EU v Makedoniji. Na dan prihajajo njegove umazane posle in dejanja okoli prirejanja rezultatov referenduma v zvezi z spremembo imena in »odpravljanjem« zadnje ovire na poti k »svetli« prihodnosti in   članstva Makedonije v Evropski uniji in NATO. Celo tako daleč se je spuščal, da je brez  zadrška in takta govoril v koliko se to ne bo zgodilo, namreč pozitivni izid in zadosti prepričljiv odstotek na referendumu, da bodo  morali vrniti dobljena vabila za začetek predpristopnih pogajanj. Žbogar je že predolgo na Balkanu. Je že skoraj postal Kosovski zet, v Makedoniji se odlično počuti, netaktno  posiljuje svoje mnenje, ki ni ravno sestavljivo s samim stanjem, ki ga imajo ta trenutek tam.

Kljub vsemi »pozitivno« storjenemu do sedaj, se zna zgoditi da bo zadeva okoli »zgodovinskega« dosežka, in kasneje »uspelega » referenduma,  da vse skupaj pade v vodo ter da pride do ničnosti Prespanskega dogovora. Tukaj, po mnenju ekspertov za mednarodno pravo, se navaja možnost ovržbe  in izničenja v prihodnosti.

Opirajo  se na  46. člen Dunajske konvencije, preko katerega se neka bodoča vlada odloči za izničenje in ničnost dogovora o spremembi imena.

V tem členu je navedenih sedem razlogov, med katerimi tukaj imajo posebno težo tisto o sklicevanju na kršenje odredb  njenega notranjega prava z izpolnitvijo    dogovora ter  da je podpis dogovora nastal pod pritiskom in grožnjo. Tukaj, na žalost moram omeniti vlogo (spet) Samuela Žbogarja, ki je pravzaprav  imel ves čas prste v marmeladi, pri podpisu in pri prirejanju rezultatov referenduma  v bolj prepričljive. Pri vseh teh početjih je imel nedeljivo podporo tudi slovenskih »levih« evroposlancev, ki so bili za to prosocialistično pozo  močno nagrajeni.

							Slovenija osramočena. Osramočeni smo tudi slovenski državljani, pa ne po naši krivdi.

Upajmo da bodo na naslednjih volitvah v Makedoniji prišli tisti, ki bodo spoštovali preteklost,  upoštevali sedanjost in želeli ponosno ter prizadevno prihodnost vseh, ki so tam doma.

Vane K. Tegov