Vse od leta 2005 Slovenija svoje davčne rezidente, ki so zaposleni v tujini obdavčuje po načelu svetovnega dohodka. Gre za davčni unikum, ki se ga je za časa vladavine LDS  leta 2004 spomnil Ropov finančni minister Dušan Mramor. Pri tem je treba dodati, da Slovenija pri tem uporablja metodo odbitka, v skladu s smernicami OECD. Slovenski davčni unikum pri tem je tudi dejstvo, da v davčnem redu ni prostora za neobdavčljive dele dohodka, kot so stroški prevoza na delo in nadomestilo za malico.  »Morda se trditev o dvojni obdavčitvi ne pokaže pri nižjih zneskih oziroma pri osebah z nižjimi dohodki, čeprav Furs in Ministrstvo za finance govorita o razliki v davku, in od tod doplačila slovenskemu Fursu,« pravi Uroš Šinko, kot delovni migrant zaposlen v sosednji Avstriji, sicer pa slovenski davčni zavezanec.

Dejansko pa ne gre za razliko v davku, temveč za različne davčne osnove. »Če je na primer v Avstriji davčna osnova nič (0), je tudi plačilo davka nič (0), v Sloveniji pa bi na ta nič Furs izračunal doplačilo. Zakaj je temu tako? Zato, ker slovenski davčni organi vzamejo celoten bruto dohodek iz tujine in ga v celoti prenesejo v slovenski davčni red. Tako dobi slovensko davčno osnovo, ta je nižja kot na tujem, in na tej osnovi izračunan davek. Torej ne gre za razliko v davku, temveč za razliko v davčnih osnovah, ki so osnova izračuna dohodninskega davka,« dodaja Šinko.  Gre torej za dvojni davek, ki ga plača zdomec, sicer pa slovenski davčni rezident.

»Če plačam v Avstriji cca 2100 evrov davka, moj neobdavčljivi del dohodka znaša 8000 evrov, mi Furs še vedno zaračuna 2000 evrov plačila dohodnine. Pri enakem zaslužku v Sloveniji bi mi Furs na podlagi 16 odstotkov davka plačal le 128 evrov dohodnine. Torej smo zdomci vseeno dvojno obdavčeni,« pravi Uroš Šinko.  

Šinko postreže s konkretnimi podatki slovenskega visoko izobraženega davčnega zavezanca, ki se je s trebuhom za kruhom preselil v sosednjo Avstrijo, njegovi izobrazbi pa si primerno visoki tudi njegovi dohodki in zaposlenega v Sloveniji, ki prejema enako bruto plačo.. »Delovni migrant X.Y., (njegovo ime in ostali podatki so znani uredništvu V FOKUSU), ima v Avstriji letno bruto plačo 133.223,85 evra. Ob treh otrocih, ki jih je prijavil v napovedi, avstrijski davkariji plača 35.799,73 evra davščin. Pri enaki bruto plači v Sloveniji, torej 133.223,85 evra in z olajšavami za tri otroke, bi bila njegova dohodnina 32.976,84 evra.« Slovenski delavec je Fursu torej plačal manj dohodnine. Še večja razlika v davčnem tretmaju delavca migranta in zaposlenega pa se pokaže v naslednji anomaliji. Delavec migrant, ki je v Avstriji plača 35.799,73 davka, mora slovenskemu Fursu doplačati še 5.689,83 evrov, četudi v osnovi v Avstriji plača več davka. Šinko vnovič poudari, da gre za dvojni davek, ker Furs ne upošteva avstrijske davčne osnove, temveč jo po svoje izračuna na osnovi slovenskega davčnega reda. Slovenski delavec v Avstriji je tako podvržen dvema davčnima redoma in to iz preprostega razloga, ker se slovenska politika s Cerarjem in Vraničarjevo ni sposobna dogovorit z Avstrijci o sporazumu, s katerim bi se izognili dvojnemu obdavčevanju delavcev migrantov.

Šinko na koncu javno poziva generalno direktorico Fursa Ahčinovo in finančno ministrico Vraničarjevo, da mu odgovorita na vprašanje, kako je mogoče, da v Avstriji plača višji davek, kot bi ga v Sloveniji, pa mora v Sloveniji vseeno doplačati dohodnino. »Torej ne gre za doplačilo, temveč za preplačilo. Gre za dvojni davek, ki je s konvencijo prepovedan,« sklene Uroš Šinko.

Za zapik! Teh 8.000 evrov razlike, ki jo mora plačati slovenski zdomec, je dovolj, da si v Avstriji najame stanovanje ali družinsko hišo in se odjavi iz slovenskega rezidentstva. V enem od prevajalnih birojev, kjer se dnevno obrne kar nekaj mladih, ki so si prihodnost našli v sosednji Avstriji, nam povedo, da velika večina zaradi teh razlogov razmišlja o trajni izselitvi iz Slovenije.Sicer pa podatek, koliko jih se za vedno izseli iz Slovenije, je več kot zgovoren, nekaj čez osem tisoč, od tega v precejšnji meri visoko izobraženi kader.