si

Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. Alojzija Cvikla ob prazniku Marijinega vnebovzetja

Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja

VIDEO: Sreda v sredo

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo?!

Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v pravila igre parlamentarnega monopolija?

Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. Alojzija Cvikla ob prazniku Marijinega vnebovzetja

Ob prazniku Marijinega nebovzetja je v baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem središču mariborske nadškofije, slovesno mašo vodil mariborski nadškof metropolit dr. Alojz Cvikl. Njegovo pridigo objavljamo v nadaljevanju. Dragi Marijini častilci in romarji, prav prisrčno pozdravljeni! Božja beseda današnjega prazničnega dne nam ospredje približa dve dogajanji, dve podobi: V prvem berilu, iz knjige Razodetja, je predstavljen boj med ženo, ogrnjeno s soncem, in med zmajem. Druga podoba pa nam približa, srečanje Marije s sorodnico Elizabeto. Ti dve podobi si po vsebini stojita nasproti, kot sta si nasprotna pojma »bojevati se« in »srečati se«. Boj je nasprotje srečanja. Pri boju se dva postavita eden nasproti drugemu, pri srečanju je v ospredju sprejetje drugega. Knjiga Razodetja postavi boj med ženo in zmajem v puščavo, kajti boj nas ne vodi v toplino hiše, ampak ustvarja pregrade in izločevanje. V obeh podobah, tako pri boju, kot pri srečanju, pa je v ospredju otrok. Otrok, ki ga Marija nosi, še pod srcem, je tisti, ki Marijo vodi k sorodnici Elizabeti. V Elizabetinem domu ne pride samo do srečanja dveh žena, ki pričakujeta otroka, ampak pride tudi do srečanja dveh otrok, saj lahko beremo, kako se je ob srečanju z Marijo veselo zganilo dete pod srcem Elizabete.  V knjigi Razodetja pa je otrok, ki ga je porodila žena obdana s soncem, »bil odnesen k Bogu«. Rojstvo tega otroka pa takoj rodi tudi nasprotovanje, kajti: »zmaj se vstopi pred ženo, da bi otroka požrl«. Ta podoba iz knjige Razodetja kaže na Jezusa, Božjega Sina. Kaže pa tudi na Božje kraljestvo, ki ga Marija, pa tudi Cerkev v vsakem času zgodovine, vedno znova rojevata. Jezus, Marijin sin in Božje kraljestvo pa sta bila v toku zgodovine vedno tudi znamenje nasprotovanja. Nasprotovanje je Mariji napovedal že starček Simeon, ob darovanju Jezusa v Templju, ko je napovedal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, ki se mu nasprotuje« (Lk 2,34). V teh dveh podobah lahko odkrijemo še dva druga protagonista. V Lukovem evangeliju je to Sveti Duh. Z njim je »napolnjena Elizabeta« na poti k svoji sorodnici. Sad delovanja Svetega Duha je veselje, zato Elizabeta »na ves glas vzklikne in izreče dobrodošlico Mariji, prav tako tudi Marija zapoje hvalnico Gospodu: »Moja duša poveličuje Gospoda!« Nasprotno pa je v knjigi Razodetja, v odlomku današnjega prvega berila, na delu »hudi duh«. Tisti hudi duh, ki je omenjen že na začetku Svetega pisma, ko prvo ženo Evo pregovori, da vzame prepovedan sad z drevesa sredi Edenskega vrta. Posledica delovanja hudobnega duha pa ni veselje, ampak strah, nezaupanje, osamljenost in občutek izgube nečesa, kar je človeka prej osrečevalo. Kot kristjani smo poklicani, da ta naš svet, v katerem živimo, bolj in bolj spreminjamo v kraj srečevanja, zaupanja in medsebojnega sodelovanja, ne pa v kraj izključevanja, sovraštva in nezaupanja. Kristjani smo poklicani, da se prepustimo delovanju Svetega Duha, ne pa hudemu duhu. Marija in Elizabeta sta se prepustili delovanju Svetega Duha, zato sta postali rodovitni za novo življenje, ki je večno, v nasprotju s hudim duhom, ki nas zavaja s tem, ko nas vodi v temo in smrt.  Vsak dan smo mi vsi postavljeni pred izbiro, ali bomo delali za kulturo srečevanja ali pa za kulturo prezira, za rojevanje življenja ali za uničevanje življenja in za smrt.  Otrok, ki ga je rodila Marija, je postavljen kot znamenje, ob katerem se tudi danes krešejo različna mnenja in odločitve. Vse pa je odvisno od tega, kateri duh deluje v nas, kajti vse to se potem odraža v naših besedah in dejanjih. Marija je postala prevzeta in je začutila iskreno notranje veselje ter izpolnitev, ko je doživela, da je Bog sam stopil v njeno življenje in da se je Bog sam ozrl nanjo in na njeno nizkost. Na isti način se Bog ozira tudi na vsakega od nas in se sklanja tudi v naše življenje. Ob Marijinem veselju in poveličevanju Gospoda se nam ni treba bati, da bi Bog omejeval našo svobodo, da bi nam hotel Bog kaj vzeti ali nas omejevati v našem življenju. Marijina hvalnica nam govori, da če damo v svojem življenju prostor Bogu in dopustimo, »da je On velik za nas«, potem smo ob njem in z njim tudi mi deležni njegove veličine. Če pa Bogu ne damo prostora, ali pa morda tako čisto na ozko in na malo odpiramo svoje srce za Gospoda, takrat pa ostajamo tudi mi sami majhni, ujeti sami vase, in naše življenjsko obzorje ostaja ozko in zaprto, naše upanje pa skromno.  Danes želim z vami razmišljati tudi o naši mladini, kajti oktobra bo v Rimu potekalo generalno zasedanje škofovske sinode, ki bo tokrat posvečena mladim: »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«, je naslov srečanja škofov iz vsega sveta. Vem, da je tudi v življenju mladih vse polno bojev. Vsaka resna odločitev terja boj. Terja neko notranje srečanje s seboj v samem sebi, kot bi rekel sv. Avguštin. V mnogih svojih osebnih odločitvah se mladi danes počutijo osamljene in zapuščene, velikokrat tudi zato, ker nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali. Cerkev si želi s sinodo ponovno pridobiti zaupanje mladih. Pripravljalni dokument na sinodo nas vse vabi k temu, da začnemo razmišljati in raziskovati o kulturi mladih. Kulturo, ki se nam duhovnikom in pastoralnim delavcem večkrat zdi kot tisti zmaj v knjigi Razodetja – zmaj, ki požira našo mladino. Ravno zaradi zgrešenih predstav, ki jih imamo o kulturi mladih, velikokrat ne pride do srečanja, ampak so postavljene meje in zidovi med mladimi in Cerkvijo. Sanjam o posinodalnem dogajanju, kjer bodo pastoralni delavci z novo vnemo stopili v sodobni svet mladih in jim bodo upali spregovoriti tudi o njihovem najglobljem nemiru in iskanju. V današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja vidimo Boga, ki tiste, ki ljubijo, priteguje k sebi. Marija je v svojem življenju resnično ljubila, se v tej ljubezni borila in v tej ljubezni tudi trpela. Marija je svoje življenje darovala, dala na razpolago. Morda smo mlade predolgo puščali živeti v utvari, da bo Bog vse naredil sam. »Res je, da lahko Bog dela brez nas, toda odrešil pa nas ne bo brez nas«, tako je razmišljal škof in cerkveni učitelj sv. Avguštin in s tem pokazal na našo osebno odgovornost za svoje življenje in svoje odločitve. Vsak izmed nas ima v svetu neko poslanstvo; še posebej mladi so, kot pravi papež Frančišek, »tiste iskrene priče moči in energije, ki je je največ v tem življenjskem obdobju, in s tem lahko mladi spreminjajo svet, začenši tam, kjer živijo«. Praznik Marijinega vnebovzetja je tako praznik optimizma, tistega optimizma, ki ga človeku lahko da edinole Bog, ki se je v stvarstvo podpisal kot Stvarnik, v naša srca pa kot Oče in vir življenja. Že veliki ruski mislec Solovjov je pisal, da je kraljestvo narave kraljestvo smrti. Vse, kar je v naravi, je podvrženo propadanju, zato tukaj na zemlji ne moremo ohraniti svojega življenja. Naj se še tako trudimo, z nobenim delom se ne bomo sami rešili. Življenje lahko le vzdržujemo, slej ko prej pa človeku spolzi iz rok. Ko je Bog vzel Marijo k sebi, je s tem jasno povedal, da življenje nima cilja samo v sebi. Mladim, ki iščejo smisel svojega življenja, Marijino vnebovzetje kaže, kje je pravzaprav lahko naše življenje uresničeno: v Njem, ki ne samo spreminja srca, ampak stori, da mrtvo postane živo. Če je verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju spregovorila o duši, nam dogma o Marijinem vnebovzetju spregovori o telesu. Vsem nam govori, da je telo Gospodova lastnina. Da, telo ni nekaj, kar nas vodi v obup in nekaj, kar bi lahko ljudje umirili s tem, da strežemo raznim poželenjem ali da ga omamljamo. Telo ostaja prostor upanja, veselja! Kolikokrat slišim iz ust mladih: »Saj bi veroval …, ampak trpljenje, bolezni, smrt …?! Kje je tukaj tvoj Bog?« Res je, da je trpljenje skala ateizma in vzrok neštetih dvomov in kriz naše vere. Naj podelim z vami misel, ki jo je zapisal Gilbert Keith Chesterton, eden velikih mislecev 20. stoletja: »Nesmisel ne prihaja iz izčrpanosti zaradi trpljenja. Nesmisel prihaja iz izčrpanosti zaradi uživaštva. Obup ne tiči v izčrpanosti zaradi trpljenja, marveč v izčrpanosti zaradi lažnega veselja.« - Solzna dolina današnjega časa je posledica utrujenosti od uživaštva. Velike napetosti v srcih mladih ne morejo umiriti ne droge ne uživaštvo. Vse to človeka zgolj utruja in mu jemlje smisel.  Upamo, da bo sad sinode mladih tudi nova vnema voditeljev mladinske pastorale. Res je, da gre za sinodo o mladih, iskanje poti do mladih, vendar je treba poudariti, da je eden od problemov mladinske pastorale povezan z voditelji tovrstne pastorale. Slomšek je evangelizacijsko vnemo povzel z besedami: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.« Vnema nam je potrebna! Vsem skupaj je potrebno nekaj Élijevegaduha, ki bo mlade poslušal in jim razlagal govorico Boga. Voditelji mladih so prevečkrat obupani nad svojim delom, ki kdaj ne daje pravih sadov. Tudi za voditelje mladih je Marija velika učiteljica. Lahko nam pove, kakšen je recept, da se Bog ozre na nas. Marija je bila dekla, znala se je izničiti, izničiti do te mere, da se je Bog ozrl na njeno ponižnost. Bog, ki se je ozrl na nizkost svoje dekle, je to deklo tudi povišal. Njeno povišanje je vnebovzetje.  Naj nam Marija, v nebesa vzeta izprosi, da bomo vsi, tudi naši mladi, rastli v veri in v zaupanju, da naše življenje ne drsi v prazno ali v nič, saj vsakega od nas čaka in vabi On, ki nam je v svoji dobroti najprej podaril življenje. Naj nas današnje praznovanje utrdi v veri, da bomo še bolj zavzeto hodili za njim v trdni veri, da bo tudi naše telo nekoč poveličano, kot je po vstajenju od mrtvih poveličano telo Božjega Sina. Tako kot je on, ki je vstal od mrtvih, poveličal Marijo in jo je z dušo in telesom sprejel k sebi v nebesa, tako bomo tudi mi deležni Božje slave v večnosti. Amen.   Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit Vir:https://katoliska-cerkev.si

Več

Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja

Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi obnovljeno prižnico, Marijin tron in druga obnovitvena dela. V cerkvi in okrog nje se je zbralo veliko vernega ljudstva, ki so zbrano prisluhnili škofovi pridigi in sodelovali z molitvijo in petjem. Pridigo soboškega škofa dr. Petra Štumpfa objavljamo v nadaljevanju. Dragi bratje in sestre! V Kristusu vas vse pozdravljam! Prišli smo v Turnišče. Prišli smo k nebeški Materi Mariji. Prišli smo, ker z vero vidimo v sijaj večnosti, kjer je dušo in telesom poveličana Božja Mati.  Mnogim se zdi pripoved Knjige Razodetja o noseči Ženi, obdani s soncem, ki vpije v porodnih bolečinah, kot nekakšne sanjske more. Ognjeno rdeči zmaj, ki hoče škodovati ženi in požreti njeno dete pa kot mitološki dodatek tem težkim sanjam, ki nas begajo (Raz 11, 19a; 12, 1-6a.10 ab). Nočne more so lahko težki spremljevalec življenja. Po prebujenju se lahko samo tolažimo, da vse skupaj ni res.  Toda Božja beseda je resna beseda. Še celo sanje v Svetem pismu imajo vedno Božjo govorico, ki nam daje sporočilo o tem, da ne sanjamo mi, ampak da o nas sanja Bog tisto, kar se bo z nami zgodilo.  Knjigo Razodetja je napisal apostol Janez, ki je videl to, kaj naj nam Bog hoče povedati: Kristus je resnično vstal od mrtvih in Marija mu je kot njegova Mati najbolj blizu. Do tega spoznanja lahko pridemo samo z vero. Vsi mi smo priče strahotni odsotnosti večnosti. Lahko se danes vprašamo, kdo sploh še veruje v nebesa in pekel? Kdo sploh si še želi priti v nebesa in kdo sploh se še boji pekla? Verjamemo samo to, kar vidimo. Če bi mi vsi sedaj oslepeli in bi ne videli sonca, bi sonce še vedno sijalo. In to ne bi pomenilo, da sonca ni.  Zelo pomenljive so besede nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije Združenih Narodov, Daga Hammarskjloda: »Ko ljudje nehajo verovati v nebesa, zemljo spremenijo v pekel«. In mnogo reči nas danes pekli. Iz dneva v dan je vse več vprašanj o tegobah in mračnostih, ki nas strašijo, pa na ta vprašanja ne bo odgovorov in ne rešitev, dokler ne bodo v nas vstopila nebesa.Nebesa pa se v nas pričnejo šele takrat, ko si želimo, da bi mi bili z Bogom in ko storimo vse, da pridemo v nebesa. Sveti Janez Bosko je mladim rad ponavljal: »Vsak največji napor na  zemlji ni nič v primerjavi s tem, kako veliko je plačilo, ki nas čaka v nebesih.« Življenje ni igra, kot to slišimo večkrat. Življenje je odgovornost do Boga, sebe in drugih.  V Knjigi Razodetja Žena obdana s soncem trpi in vpije v porodnih bolečinah. Ta žena je podoba vseh, ki tudi za ceno velikega trpljenja ljubijo življenje, ga varujejo in ohranjajo, ker verujejo v Boga. Satan v podobi ognjeno rdečega zmaja si v svoji predrznosti ne pomišlja ogrožati življenja Žene obdane s soncem in Otroka, ki ga je rodila. Zmaj sovraži življenje, zato ga napada in ga hoče uničiti.  Če v tej pripovedi vidimo samo pravljico, se zelo varamo. Koliko ljudi danes uničuje življenje tako, da ga hoče otrebiti vsake ranjenosti, pomanjkljivosti in krhkosti. Zmaj je med nas vrinil »spolirano« ali zloščeno življenje. Kot mehanik »spolira« avto in iz njega odpravi vse praske ali kot lepotni kirurgi odpravljajo telesne nepopolnosti, tako Zmaj odpravlja iz naše srede ljudi s posebnimi potrebami, z duševnimi težavami, da bi mi, ki zase pravimo, da smo »normalni in sposobni« živeli mirno, brez težav in brez nepotrebnih sitnosti. Že v času zgodnje nosečnosti so matere podvržene pregledom, ki ugotavljajo ali je otrok zdrav ali ni. In če otrok ni zdrav, so pritiski na mater strahotni, da bi naredila splav.  Danes je  biti mati in oče otroku, ki je po merilih družbe »oporečen« veliko junaštvo, ki mora prenašati tudi očitke, natolcevanja in mnoga druga poniževanja. Že Hitler je z uničevanjem »oporečnih« otrok hotel ustvariti čisto raso. Včasih smo se nad tem vsaj zgražali. Danes molčimo. Na Islandiji ni več otrok z »Dawnovim sindromom«. Tudi med nami je takih otrok vse manj. Ali smo jih prepustili ognjeno rdečemu Zmaju, da jih je pred njihovim rojstvom požrl po naših klinikah? V svoji veri si ne moremo domišljati ali se slepiti, da so tisti, ki so morali umreti pred rojstvom, samo odplaknjeni v greznico Zmajevega žrela. Ne! Bili so vzeti k Bogu. Za vsakega otroka je mesto pri Bogu.  Več bo ubitih otrok pri Bogu, manj bo človečnosti med nami  - ali kot je dejal nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Dag Hammarskjlod, več bo pekla med nami. Vsak rojen otrok pomeni slavljenje Boga. Vsak ubit otrok pa pomeni atentat na Boga.  Zloščeno ali »spolirano« življenje je življenje brez smisla, ker išče samo še to, kako bi lagodno živelo zase. Življenje, ki ne živi za druge, izgubi smisel ter pred seboj vidi samo še smrt. Odgovornosti za otroke s posebnimi potrebami ne moremo nalagati samo na institucije. Potrebno je razvijati pomoč in podporo družinam, da bodo lahko sprejemale tudi take otroke. Zato je naloga institucij, da razvijajo podporne službe, predvsem pa nas osveščajo, da v svoji okolici sprejemamo takšne ljudi. Otroci s posebnimi potrebami niso breme, ampak so dar. Oni nas učijo preprostosti, vdanosti, ponižnosti in služenja. Ob takšnih otrocih družba ostaja človeška, ker je sposobna ohranjati, negovati in celo braniti dostojanstvo vsakega človeka.  Apostol Pavel Prvem pismu Korinčanom opozarja, da je Kristus sicer smrt premagal, vendar smrt še vedno ostaja naš sovražnik. Smrt se še vedno bohoti kot gospodar vsega stvarstva. Čeprav bomo vsi umrli, pa zaradi Kristusa v sebi nosimo, kali večnega življenja (prim 1 Kor 15, 20-26). Marijino Vnebovzetje je zato praznik, ki nam razodeva, kako je v Kristusu najprej Marija bila z dušo in telesom obujena od mrtvih in kako Bog prav to namenja tudi nam. Marija je bila tega vredna, ker je darovala in ohranjala Kristusu življenje. Mimo tega sporočila ne moremo. Naša večnost bo takšna, kakršna bo naša človečnost ali nečlovečnost. Vera nas spodbuja naj, sprejmemo Božjo pomoč za srečno večnost in sledimo Mariji, ki je znamenje, kako priti v nebesa.  Vsako leto nas praznik Marijinega Vnebovzetja spodbuja k obnovitvi in poglobitvi vere v Boga in v naše vstajenje od mrtvih. Onkraj naših zemeljskih dni in let je mesto živega Boga, ki je mesto pravičnosti. Marija je v to verovala in zato je na svoji zemeljski poti do nebes njena duša pela svoj hvalospev Bogu (prim. Lk 1, 39-56). Od spočetja do svoje smrti je Marija ostala Brezmadežna.  Mi nismo brezmadežni. Na sebi nosimo madeže in brazgotine grehov. Smo kot okno, skozi katerega drugi radi pogledajo naše grehe in slabosti in nas zato tudi obsojajo. Vendar vsi imamo Kristusa, ki nas je s svojo krvjo umil grešne nesnage ter nas tako pred svojim Očetom v nebesih opravičil, da smo vredni vstajenja od mrtvih.  Čas je kratek! Življenje je eno samo! Odgovornost je za to zelo velika! Samo Bog ve ali se bomo prihodnje leto še lahko srečali na ta praznik tukaj v Turnišču.   V moči vere skrbimo in negujmo dostojanstvo življenja s tistim veseljem in spoštovanjem, kot ga je negovala Marija in Bog bo s svojo dobroto in zvestobo z nami iz roda v rod.  - amen  Peter Štumpf, soboški škof Foto: Klavdija Dominko Izvirno objavljeno: http://www.skofija-sobota.si/#

Več

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za narodno spravo in predsednico sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sva v uvodu oddaje spregovorila o njenem sodelovanju na nekajdnevnem poletnem taboru stranke Fidesz v romunski Transilvaniji, ki se ga je udeležil tudi prvak stranke Fidesz in predsednik madžarske vlade Viktor Orban. S tovrstnimi poletnimi tabori skuša stranka Fidesz, seveda pa tudi država Madžarska čim bolj politično integrirati pripadnike madžarske narodnosti, ki živijo v diaspori. Na tem področju slovensko politiko čaka še veliko dela.V nadaljevanju sva spregovorila o pomenu poimenovanja ene od dvoran v Evropskem parlamentu po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. Spregovorila sva tudi o tem, kako Inštitut dr. Jožeta Pučnika uresničuje svoje poslanstvo pri razvoju politične kulture. Če bi tudi druge politične stranke poskrbele za delovanje tovrstnih inštitucij, ki bi skrbele za vzgojo in izobraževanje svojih kadrov, ki slej ko prej morajo voditi državo, se ne bi ves čas srečevali s pojavi "novih obrazov," ki najbolj odgovorne funkcije prevzemajo brez znanja in izkušenj. Tudi zato je Slovenija ves poosamosvojitveni čas v permanentni politični krizi.

Več

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo?!

"Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo," je naslov odprtega pisma poslancem državnega zbora, ki jim ga je pred petkovo sejo, na kateri naj bi za mandatarja 13. slovenske vlade izvolili liderja stranke LMŠ Marjana Šarca, poslal upokojeni odvetnik Ingo Falk Pasch Wallersberg. Spomnil jih je, da na  Ustavnem sodišču in na Upravnem sodišču RS spodbija veljavnost državo-zborskih volitev 3. junija 2018.  "Vložil sem ustavno pritožbo in tožbo, ki vam ju - obenem s predlogom za začasno odredbo - v priponkah posredujem. Posredujem vam tudi fotoposnetke o načinu rokovanja z volilnim gradivom in resno pripombo uradnega opazovalca volitev g. Tomaža Štebeta. O načinu poslovanja direktorja Državne volilne komisjie Dušana Vućka ter njemu podrejenega vodje VE Ljubljana Bežigrad g. Vladimirja Balažiča se lahko prav tako seznanite iz priložene dokumentacije," je še v spremnem dopisu poslankam in poslancem DZ zapisal Ingo Falk Pasch Wallersberg. Da se mora enkrat za vselej končati komunistično urejanje/prirejanje volilnih izidov, zaradi katerih Slovenija v celotnem poosamosvojitvenem obdobju preživlja krizo političnega sistema, dodaja Ingo Pasch.  Temu dejstvu je treba pripisati posledično tudi bedo, ki se kaže "na področjih naše politike, prava in sodstva, bančništva in gospodarstva. Grozljivo je, kje smo se znašli v teh desetletjih naše post-komunistične dobe," sklene dopis poslancem Ingo Falk Pasch Wallersber. Na koncu dopisa apel poslancem DZ, da na petkovem zasedanju odklonijo vsak akt k oblikovanju nove Vlade, dokler ne bodo razčiščeni ti dokumentirani očitki škandaloznega ravnanja naših državnih volilnih organov. 

Več

Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v pravila igre parlamentarnega monopolija?

Monopoli je ena najbolj znanih družabnih iger na deski, v kateri največ do šest igralcev prevzema vlogo posestnikov in med premikanjem po označenih poljih kupujejo ali prodajajo ta polja, investirajo vanje v gradnjo hiš, hotelov ali drugih objektov. Cilj igre je s premišljenim investiranjem prevzeti večino polj in prisiliti ostale igralce v bankrot. In če si zmagal, si vsaj za kak trenutek živel v iluziji, da si kot zmagovalec postal multimilijonar ali nepremičninski mogotec,ki je ostale "pognal" na beraško palico, v bankrot!  Slovenci smo že več kot 27 let priča Monopolija, ki se ga z nami in na naš račun gre "globoka" država, ki ustreza samo njej in njenemu omrežju. Globoka država ima monopol nad monopolijem v zdravstvu, v saniranju milijardnih lukenj v državnih bankah, pri prodaji najboljših državnih naložb... pred leti je v njenem imenu  njen stric med strici in boter med botri Milan Kučan opravičeval, da gre "za slovensko družinsko srebrnino!" V slovenski privatizacijski monopoli so se želeli vključiti tuji investitorji, kar Milanu ni bilo po godu, zato je "družinsko srebrnino" namenil Šrotu, Bavčarju, Kordežu, Zidarjem, Černigojem, Tovšakom in še komu. Mimogrede, kdo je zdaj lastnik Pivovarne Laško, kdo lastnik Radenske, kdo lastnik Fructala, kdo lastnik Mercatorja..... Ampak, monopoliju globoke države ni in ni videti konca. Zadnjo igro, upajmo da zadnjo, so začeli pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Igra s Cerarjem se jim je sfižila, zato so v trenutku z odstopom Cerarjeve vlade, pometli z igralno površino in vztrajali pri vnovični delitvi. S premišljenim investiranjem v nove obraze, pa tudi tiste, ki se jim pretekla štiriletna igra ni povsem posrečila, seveda tudi v medije, so skušali prevzeti večino polj in ostale prisiliti v predajo. Pirova zmaga, bi lahko rekli, kajti globoki državi se naklep 3. junija ni povsem posrečil. Zmagala je SDS in pokrila 25 od 90 polj parlamentarnega monopolija, NSi pa 7. Levičarski šestorček globoke države pa jih je sicer skupaj osvojil 52, vendar med sabo tako različni za skupno prevzemanja polj, da bi bi v predajo in "politični" bankrot prisilili SDS in NSi. Serpentinškov Marjan Šarec pač ni avtoriteta, četudi medijsko nabildan do te mere, da se bo vsak trenutek razpočil od napuha in samovšečnosti, zato je v igro vnovič posegla globoka država.  Podpisan je bil protokol levičarskega šestorčka LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in Levice, ki sicer naj ne bi bila del oblastne koalicije, temveč bi kot opozicijska stranka podpirala kršenje pravil igre parlamentarnega monopolija. Intenzivno so se že pričele deliti karte za novo igro, mimogrede so dali vedeti Mateju Toninu, da se naj čim prej »spakira« z mesta predsednika Parlamenta, kajti prihaja naš čas, se je šopiril Marjan Šarec. Globoka država in z njo stric vseh stricev Milan Kučan so si zadovoljno meli roke: »Slovenija bo še štiri leta igrala monopoli po naših pravilih, v tem času pa bomo osvojili in odtujili še to, kar je še ostalo od naših dosedanjih plenjenj, Šarec pa bo vse lepo pokril z ustreznimi predpisi!« Toninona »klofuta« levičarskemu šesterčku Matej Tonin je danes sicer sporočil, da je že napisal odstopno izjavo s položaja predsednika Državnega zbora. Vendar pa ob tem Šarcu in levičarskemu šestorčku, s tem pa tudi omrežju Kučanove globoke države »prisolil klofuto« v pojmovanju in spoštovanju Ustave, zakonov in hišnega reda v Državnem zboru. Njegov odstop lahko  pričakujejo šele, ko bo prisegla Serpentinškova vlada. Tako je tudi obljubil v svojem nagovoru po tem, ko ga je kar 80 poslancev DZ, le Levica je bila proti, izvolilo za predsednika Državnega zbora. »Obljubo bom držal. Z mesta predsednika državnega zbora bom odstopil na dan izvolitve nove vlade, zato sem danes že spisal odstopno izjavo, ki je podpisana. Na dan izvolitve vladne ekipe zgolj vpišem datum in jo formalno vložim v sistem. Tako bosta vladna ekipa in novi predsednik Državnega zbora izvoljena na isti dan in na isti seji. Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi pri koaliciji,« je povedal Matej Tonin. Dokler še ostaja predsednik DZ, namerava postoriti še nekaj ključnih stvari. Izpostavil je oblikovanje komisij in odborov ter dogovor o izvolitvi podpredsednikov državnega zbora. “V življenje želim spraviti še nekaj administrativno-tehničnih aktov in sklepov, ki smo jih v teh dveh mesecih pripravili z ekipo državnega zbora in jih uskladili z vodji poslanskih skupin. Opraviti pa želim še nekatere dogovorjene obveznosti na Blejskem strateškem forumu,” je še dodal Tonin. Poleg tega je potencialnemu mandatarju Marjanu Šarcu dal jasno vedeti, da  je morebitno slikanje glasovnic na tajnih volitvah mandatarja, ki je slednji javno napovedoval, skregano z ustavo, zakoni in »hišnim redom« DZ! IN če do tega vseeno pride, bo s pravnimi sredstvi spodbijal njegovo izvolitev za mandatarja. Spoštovati se mora  inštitut tajnega glasovanja, je opozoril Tonin in liderje levičarskega šestorčka opozoril, da  se na petkovem glasovanju te prakse ne poslužijo. Poleg tega je Matej Tonin tudi jasno povedal, da ima Levica Luke zaradi svojega dogovora s Šarčevo koalicijo, status koalicijske  in ne opozicijske stranke, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v komisijah, kjer ima večino opozicija. “Ne more biti jeziček na tehtnici v opozicijski komisiji za nadzor obveščevalnih služb ali za nadzor proračuna, tu gre za ravnotežja moči v državnem zboru,” je bil jasen  Matej Tonin. Le kaj bo do petka, ko naj bi na seji poslanci Državnega zbora na »tajnem« glasovanju odločali o Marjanu Šarcu kot mandatarju za sestavo nove, ušpičila globoka država, le kaj bo stricu vse stricev in botru vseh botrov padlo na um, da bi  Šarčev šestorček speljal na »drum« njena pravila monopolija?! Boris cipot

Več

56. AGRA - Sejem nove generacije

V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove generacije, so napovedali organizatorji AGRE, ker sodi med najpomembnejše kmetijsko živilske sejme v tem delu Evrope. 56. AGRA bo izpostavila bo mlade v agroživilstvu, generacijsko prenovo, inovativnost, znanje in povezovanje. Odgovarjala bo na izzive preživetja in blagostanja v prihodnosti in odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Ob mladih kmetih bodo vabili hrana iz naše bližine, ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki za gastronomijo, digitalizacija v pridelavi in predelavi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Makedonija s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Ob njej se bodo z nacionalnimi in regionalnimi nastopi predstavile Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Indija. Na 71.300 m2 razstavnih površin bo novosti in vrhunske blagovne znamke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave živil ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 32 držav. Najboljše rejske prakse bodo poosebljale razstave avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih pasem živali v hlevih in z atraktivnimi predstavitvami na maneži s poudarkom na mladih gospodarjih prevzemnikih. V polnem razcvetu bodo vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, posvečeni tudi novemu, slovenskemu in svetovnemu Dnevu čebel. V svoje okrilje bo ob Vinskem hramu prvič vabil novi Medeni hram. Sejemsko dogajanje bo tehtno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter družabno s tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sejem bo odprt do 30. avgusta.

Več

Politično svingerski klub Marjana Šarca

Stric vseh stricev in boter vseh botrov Milan Kučan je lahko pomirjen. V petek bo Serpentiškov Marjan Šarec postal mandatar za sestavo 13. slovenske vlade. Skoraj verjeti ne more, da bo s petkom  dosanjal  svoje 27 let dolge sanje o Sloveniji kot državi demokratičnega socializma, če mu je že komunistična SFRJ razpadla na franže.  Za vsak primer bo v škofijski cerkvi njegove slovenske evangeličanske cerkve v Ljubljani prižgal še kakšno svečko, da bog ne daj ne bi kakšen od poslancev levičarskega peterčka LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus na petkovem tajnem glasovanju o Šarcu kot mandatarju obkrožil proti. Glasovom podpore 43 poslancev levičarskega peterčka mu je uspelo dodati še 9 glasov Mesčeve Levice, podmladka reformiranih komunistov, ki ga Milan tako skrbno neguje, saj ve, da so oni edini porok nadaljevanja revolucionarne tradicije, ki bo v kali zatrla sleherno liberalnejšo potezo Šarčevega vladnega peterčka. V Milanovih očeh se je za trenutek pojavila solza sreče, ko je  videl, da je  Serpentinškovega Marjana Šarca naredil najbolj srečnega človeka na svetu, ko je ta predsednika republike Boruta Pahorja pred dnevi seznanil s svojo kandidaturo za predsednika vlade. Čutil je moralno odgovornost do Serpentinška, ker mu je lani na pomlad med obiski v Kamniku obljubljal funkcijo predsednika Republike, pa mu ob vseh naporih njegovega omrežja  in  podpori mainstream medijev navkljub, to ni uspelo. »Boš pa predsednik vlade, takšne vlade, ki bo uresničila moje sanje o Sloveniji kot državi demokratičnega socializma! Z edino oviro, Janezom Janšo in njegovo SDS, bomo že uredili, četudi bo zmagal na volitvah. Zakaj pa misliš, da omrežje še deluje,« je med srebanjem kapučina verjetno dejal Šarcu. Za hip se Kučanu zavrti »film« o tem, s čim vse je v zadnjih 30 letih njegovo omrežje skušalo dokončno eliminirati Janšo in SDS. »Depala Vas, orožje, veliki pok, Dob, bosanski kredit…pa nič! Zadnja priložnost bo Šarec! Dovolj je vodljiv, da bo plesal tako, kot mu bomo preko Mesca igrali.« V petek se lahko Državni zbor spremeni v politično svingerski klub Marjana Šarca. S tajnim glasovanjem levičarskega petorčka in Mesčeve Levice bo politično svingerski klub imel 52 članov. Morda še koga, kajti tudi pri svinganju se kaj hitro najde kak Pucko. Pred kamerami parlamentarnega programa bomo priče dogajanju, ki presega politično domišljijo navadnih smrtnikov. Po preštetih glasovih, vse kaže, da jih bo 52, bo novopečeni predsednik politično svingerskega kluba Dejan Židan SD razglasil, da se razvrat lahko začne. Priče bomo ali pa tudi ne, »kako se bodo ženske z moškimi, moški z ženskami, pari s samskimi, ženske z ženskami, moški z moškimi, vsi z vsemi in vsak z vsakim.« To bo namreč recept za sestavo 13. slovenske vlade. Še pred meseci so Cerar, Židan in Erjavec glasno zavračali še tako majhno možnost, da bi se znašli v isti postelji. Drug drugega so obtoževali, da je kriv za fiasko 12. vladno svingerskega kluba. V nove volitve so šli z željo po lastnem svingerskem klubu. Zdaj ga bo imel in vodil Serpentinškov Šarec. Da so se v tovrstno partnerstvo vsi podali prostovoljno, je dejal Šarec, kar pomeni, da bo dogajanje v prostorih politično svingerskega kluba ostalo za zaprtimi vrati. Šarec od udeležencev pričakuje, »da so drug do drugega korektni, ne pa, da se drug čez drugega govori in kritizira. Pričakujem, da se nam to ne bo dogajalo, oziroma da se bo dogajalo v zelo omejeni meri. V nasprotnem primeru 13. politično svingerskega kluba  kmalu ne bo več!« Nekaj zadržkov glede aktivne udeležbe v Šarčevem klubu je sicer izrekel Miro Cerar, stališča o tem bo preveril v SMC. Ustanovitev Šarčevega kluba podpira tudi SAB Alenke Bratušek, ki pa svojim ljudem ne privošči  mečkanja v klubskih sobicah, sama bi morda prevzela vlogo Šarčevega pomočnika pri vodenju kluba. Meščevi so poglavje zase.  Šarčev svingersko politični klub podpirajo, vendar ostali v varni opozicijski razdalji, da v primeru njegovega propada, čeprav za vsem tem stoji  »globoka država« stricev, političnih  botrov Mesčeve Levice, potegnejo daljši konec. Tu in tam bodo sicer projektno sodelovali pri kakšni seansi, sicer pa lahko od njih pričakujemo tudi to, da bodo odločali o tem, kdo s kom in kolikokrat ter o čem. Boris Cipot

Več

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Upravno sodišče naj ustavi "ladjo norcev!"

Ingo Falk Pasch Wallersberg, upokojeni odvetnik in nesojeni kandidat Združene desnice - koalicija Galngler&Primc na predčasnih državnozborskih volitvah, je v sredo, 8. avgusta 2018 Upravnemu sodišču poslal zahtevek, da po hitrem postopku odloči, "da se s strani Državne volilne komisije objavljeni izidi državno zborskih volitev z dne 3.6.2018   r  a z v e l j a v i j o  in je Državna volilna komisija dolžna v roku 15 dni ponovno razpisati volitve v Državni zbor ter povrniti tožniku sodno odmerjene stroške postopka!"  Ingo Falk Pasch Wallersberg je zahtevek Upravnemu sodišču razširil še z dvema zahtevama, ko je bilo jasno, da se je levičarski petorček LMŠ, SD. SMC, SAB in Desus protokolno zlizal z Mesčevo Levico. Tako od Upravnega sodišča zahteva, da zaradi zavarovanja njegovega tožbenega zahtevka sprejme "ZAČASNO ODREDBO, s katero se Državnemu zboru RS prepoveduje izvolitev predsednika in članov nove Vlade RS do odločitve tega sodišča o tej tožbi, najdlje pa do 31.10 2018." "Pravni vrtiljak je dolg - marsikdaj ljudje ne dočakamo njegovega pristanka," je še zapisal Ingo Falk Pasch Wallersberg, ki je vloženo tožbo na Upravno sodišče vložil zato, ker "z ustavno pritožbo zaradi nerazumljive oblastniške arogance (če izvzamemo popolno strokovno nesposobnost) sem kljub vsemu prisilijen poćakati do predhodne odločitve zgoraj navedenega sodišča." Celotno petkovo pritožbo Inga Falk Psch Wallersberga objavljamo v nadaljevanju: NUJNO !                                                     Ljubljana, dne 8.8.2018 Upravno sodišče Republike Slovenije Fajfarjeva  33 1000 Ljubljana   Tožeča stranka : Ingo Falk Pasch Wallersberg, Stari trg 11 a, 1000 Ljubljana (bivši odvetnik) Tožena stranka : 1) Državna volilna komisija, Slovenska c. 24, 1000 Ljubljana                            2) Volilna komisija 4. Volilne enote, Linhartova 13, 1000 Ljubljana   T O Ž B A  za ugotovitev ničnosti  sklepa VK 4. VE št. 041-10/2018-8  z dne 18.7.2018, zaradi molka DVK oziroma odprave odredbe DVK št. 041-36/2018-2 z dne 13.7.2018 ter za razveljavitev izidov DZ volitev z dne 3.6.2018                                                     in PREDLOG ZA IZDAJO ZAČASNE ODREDBE   Priloge :     -    kopija izpisa iz odv. izkaznice -    kopija odločbe  o popravi imena   -     kot v dokazih   A) I. Tožnik sem na pošti na Slovenski cesti v Ljubljani prevzel dopis Državne volilne komisije, naslovljen na Volilno komisijo 4. volilne enote Ljubljana – Bežigrad št. 041-36/2018-2 z dne 13.7. 2018 vsaj 3 dni po navedenem datumu, sklep navedene Volilne komisije št. 041-10/2018-8 z dne 18.7. 2018 pa prav tako najmanj z zamikom 3 dni. Po navedenem je ta tožba pravočasna, ne upoštevaje da se vlaga v času sodnih počitnic, ko roki mirujejo.   Dokaz : poizvedbe na Pošti Ljubljana Center na Slovenski cesti, Ljubljana              zaslišanje tožnika              sodni preudarek   II. Tožnik sem kandidiral za poslanca v Državnem zboru (DZ) na preteklih DZ volitvah na združeni listi političnih strank KANGLER & PRIMC, ZDRUŽENA DESNICA – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE, NOVA LJUDSKA STRANKA SLOVENIJE (navedeni na 8. mestu liste strank, udeleženk teh volitev). Hude nepravilnosti, ki so se očitno dogajale na teh volitvah in vzpostavljajo upravičen dvom v pravilnost in zakonitost njihovega poteka, me zato neposredno prizadevajo in me legitimirajo k sprožitvi tega postopka zoper Državno volilno komisijo (DVK) zaradi razveljavitve teh volitev in razpisa ponovnih.   Dokaz: izvleček iz »Javne objave« DVK seznamov potrjenih list kandidatov/kandidatk   III. Svojo zahtevo za razveljavitev DZ volitev oziroma njihovih izidov sem tožnik vložil takoj, ko sem zasledil objavo prispevka g. Ferjana Gašperja z dne 8.7.2018 »Pred varuhinjo ČP (go. Vlasto Nussdorfer – moja op.)  prvič pričal uradni opazovalec volitev (g. Tomaž Štebe – moja op.)  in dokazal hudo kršitev pravil ravnanja z glasovnicami«, in sicer že drugi dan po objavi tega prispevka. V dokaz navedbam v prispevku sta objavljeni tudi fotografiji o navedenem  popolnoma nezavarovanem transportu volilnega gradiva ter lastnoročnega zapisa pooblaščenega opazovalca volitev g. Štebeta Tomaža.    Dokaz: vloga tožnika na DVK z dne 9.7. 2018 s kopijo poštnega potrdila o oddaji              kopija cit prispevka g. Gašperja Ferjana              kopije navedenih fotografij o nezavarovanem transportu volilnega gradiva              kopija cit. lastnoročnega zapisa g. Štebeta Tomaža              zaslišanje prič VČP ge. Vlaste Nussdorfer, g. Gašperja Ferjana in g. Tomaža Štebeta   IV. Pri tem je treba pripomniti, da je – kot izhaja iz objavljenih podatkov in fotografij  v navedenem prispevku – omenjeni uradni opazovalec volitev g Tomaž Štebe (ki je bil kot opazovalec imenovan na zahtevo g. Vilija Kovačiča in zaradi njegove vztrajnosti ob odporu članov DVK šele po intervenciji predsednika te DVK g. Antona Gašperja Frantarja) na dan volitev ob 20,50 uri uradno protokoliral svoje zelo obremenilne pripombe,  in sicer, »da se z volišč prenašajo glasovnice v odprtih, nezapečatenih ali le zalepljenih škatlah, večinoma kar v volilnih skrinjah, da so uradne kuverte premajhne in jih nihče ne uporablja, da ni nobene kontrole prejema in oddaje«. Pri tem je iz navedenih priloženih fotografij razvidno, da se volilne skrinjice, dejansko plastični čebri, polni volilnega materiala, dejansko prenašajo kar popolnoma odprti. Prav v tej zvezi je mogoče na internetu prebrati zgoraj navedeni  prispevek g. Gašperja Ferjana z dne 8.7.2018, iz katerega izhaja, da »se je s kršitvijo obveznosti zapečatenj volilnih skrinjic (dejansko »čebrov« - moja op.)  bistveno povečala možnost vsakršnih mahinacij z glasovnicami«. Še posebej obremenjujoče pa je, da teh volilnih plastičnih čebrov, napolnjenih z v teku volitev oddanimi glasovnicami in drugim volilnim gradivom, praktično sploh ni mogoče uradno zapečatiti in zavarovati pred nepooblaščenimi, samovoljnimi kriminalnimi posegi. Po navedbah omenjenega prispevka naj bi navedeni uradni opazovalec »že dvakrat naletel na molk Državne volilne komisije glede odgovora na to zaznano kršitev neposredno na volišču in pri prenosu«.     Dokaz:  ogled uporabljenih plastičnih volilnih skrinjic – »čebrov« in možnosti njihove uradne               zapore z zapečatenjem   zaslišanje prič direktorja DVK g. Dušana Vučka, predsednika DVK g. Antona Gaš-              perja Frantarja, tajnico DVK,  g. Vilija Kovačiča   po potrebi izvedenec za kakovost in uporabnost plastičnih izdelkov   kot doslej V. Posebej je treba omeniti, da so bili ti plastični volilni čebri s strani DVK, njenega direktorja g. Dušana Vučka (kot je navedeno v članku avtorice Gordane Stojilković, obj. na SIOL NET že dne 15.12.2011)  uradno naročeni pri družbi »Klima Vidmar«, katere takratni zastopnik (in lastnik?) g. Andrej Vidmar se je po poročilih na SIOL NET-u nahajal v več kazenskih postopkih. Te za ustrezno zapečatenje in varovanje volilnega gradiva popolnoma neustrezne posode so povzročile in ves čas povzročajo DVK, t.j. naši državi, ogromne stroške,  najprej seveda za njihov takratni izjemno dragi nakup, kasneje pa za njihovo uporabo, vzdrževanje in čiščenje ter hrambo – popolnoma neprimerljivo s prejšnjimi kartonastimi volilnimi škatlami, katerih nakup in uporaba sta neprimerljivo cenejši – tudi če se jih nameni le za enkratno uporabo. Pri tem je še posebej pomembno, da je te nekdanje škatle brez vsakih težav mogoče, ko vsebujejo volilno gradivo, pravilno strokovno zapečatiti. Iz kakšnih razlogov je prišlo do tako dragega in popolnoma nefunkcionalnega nakupa navedenih plastičnih čebrov, ki onemogočajo ustrezno zaščito shranjenega volilnega gradiva in katerih stroški tekočega vzdrževanja in  hrambe so izjemno visoki, vse do danes ni jasno – vsekakor zadeva za kriminalistično policijo.   Dokaz :  navedeni članek                zaslišanje avtorice cit članka ge. Gordane Stojilković, nekdanjega in kasnejše                zastopnice družbe »Klima Vidmar«  g. Andreja Vidmarja in ge. Anite Kurbus,                državnega tožilca g. Draga Šketa                kot doslej VI. Popolnoma nedvomno je, da so se tovrstne kršitve – ki so neposredno povezane s temi neuporabnimi volilnimi čebri in pri katerih je ostalo celotno volilno gradivo neustrezno ali sploh ne varovano, še zlasti ob postopkih njihovega nekontroliranega prenašanja – obvezno pojavljale na vseh voliščih (saj so vsa uporabljala te čebre in se nujno spopadala z enakimi problemi, t.j. nezavarovanega volilnega gradiva). Pri tem je mogoče utemeljeno predvidevati, da je bil nadzor opazovalcev na številnih voliščih zelo pomanjkljiv oziroma ga sploh ni bilo.   Dokaz: po potrebi izvedenec s področja mehanike ali varovanja             kot doslej   VII. Manipuliranje z odprtimi volilnimi skrinjicami neposredno izpodbija zaupanje javnosti v veljavnost ugotovljenih izidov teh volitev. Pri tem je treba pritrditi avtorju omenjenega prispevka g. Gašperju Ferjanu, da je – kot je tudi splošno znano – Ustavno sodišče R Avstrije  v letu 2016 že zaradi bistveno manjše napake (slabega lepila pri pečatu!!) v celoti razveljavilo njihove takratne predsedniške volitve. Zato sem tožnik tudi v svoji omenjeni vlogi na DVK  z dne 9.7.2018 poudaril, da hude napake, ki so pri popolnoma odprtem nekontroliranem prenašanju volilnih skrinjic z oddanimi glasovnicami in drugim volilnim gradivom očitno dokumentirane, zbujajo utemeljen dvom v ustrezen nadzor in pravilno postopanje volilnih odborov na področju naše celotne države. Tako je še toliko bolj utemeljeno, da bi morala naša DVK enako dosledno ravnati, kot se je to zgodilo v naši sosednji državi.   Dokaz : po potrebi cit odločba Ustavnega sodišča R Avstrije              kot doslej VIII. Kljub temu da sem tožnik v tej svoji vlogi na DVK z dne 9.7.2018, s katero sem zahteval razveljavitev uradno ugotovljenih izidov državno zborskih volitev z dne 3.6.2018, vse omenjeno navedel, le-ta te vloge sploh ni obravnavala. Tega ne morem opredeliti drugače kot nerazumljivo, šokantno brezbrižnost. Pri tem je DVK to mojo vlogo, s katero sem zaradi množičnih kršitev pri varovanju volilnega gradiva - še posebej oddanih glasovnic in seznamov volivcev in glasovalcev - z odločnim opozorilom na omenjene ugotovitve  uradnega opazovalca teh volitev g. Tomaža Štebeta izrecno zahteval razveljavitev teh volitev in razpis ponovnih volitev v DZ, samovoljno opredelila le kot ugovor zaradi nepravilnosti na določenem posameznem volišču ?! Pri tem je to konkretno volišče samovoljno določila na območju VE Ljubljana Bežigrad (?!), čeprav je moja vloga kot javno dokumentiran primer teh očitnih množičnih kršitev varovanja volilnega gradiva, še posebej oddanih glasovnic, pred samovoljnimi posegi zaradi manipuliranja volilnih rezultatov navedla volišče v Domžalah (!), to pa sta lahko le na območjih OVK 10 in 11 v VE IV. Pri tem velja dodati, da sem tožnik glasoval in kandidiral na volišču VE 3 pri OVK 7 ter kandidiral tudi v VE 3 pri OVK 8. Z VE Ljubljana Bežigrad nisem imel in nimam popolnoma nobenega stika ter je v svoji pritožbi tudi nikjer nisem navedel ! Postopek z mojo vlogo »Zahteva po razveljavitvi izidov državno zborskih volitev z dne 3.6.2018« je drastičen primer strokovne nesposobnosti in oblastniške arogance. O njej je očitno odločil kar sam g. direktor DVK Dušan Vučko ter jo s tem odstranil s svoje pisarniške mize na poljubno izbrano VK 4.VE Ljubljana Bežigrad, ki je o njej tudi takoj protispisno uslužno odločila, t.j. zavrgla mojo zahtevo, ki jo je samovoljno poimenovala kot »ugovor«. (Da je v tem svojem sklepu o zavrženju tudi opustila vsakršen pravni pouk, je samo po sebi razumljivo in ob tem njenem izdelku niti omembe vredno.)   Dokaz: cit vloge in odločbe              podatki iz Javne objave DVK za DZ volitve 2018, še posebej iz seznama potrjenih list              kandidatov              kot doslej IX. Na podlagi navedenega p r e d l a g a m, da naslovno sodišče v najkrajšem možnem roku po proučitvi spisa in predloženih pisnih dokazov   a)      razveljavi (kot nično odpravi) navedeno odredbo DVK št. 041-36/2018 z dne 13.7.2018 in navedeni sklep VK 4. VE  št. 041-10/2018-8 z dne 18.7.2018 ter b)      takoj razpiše glavno obravnavo, na kateri po izvedbi vseh predlaganih dokazov     r a z s o d i, da se ugodi zahtevku tožnika, da se s strani Državne volilne komisije objavljeni izidi državno zborskih volitev z dne 3.6.2018   r  a z v e l j a v i j o  in je Državna volilna komisija dolžna v roku 15 dni ponovno razpisati volitve v Državni zbor ter povrniti tožniku sodno odmerjene stroške postopka, p o d r e j e n o  pa, da vrne zadevo Državni volilni komisiji v ponovno obravnavanje in odločanje.   B) Tožnik sem iz sredstev javnega obveščanja seznanjen, da so zastopniki strank LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS vložili v Državni zbor predlog za izvolitev novega predsednika Vlade, in sicer predsednika stranke LMŠ g. Marjana Šarca. Državni zbor v novi sestavi (katerega zakonito izvolitev spodbijam) naj bi o tem predlogu odločal že v kratkem, najkasneje do 17. t.m.. Dokaz: poizvedbe v DKonstituiranje nove Vlade RS, prevzem njenih funkcij in delovanje v času, ko je pred naslovnim sodiščem  zaradi očitnih nepravilnosti v teku preteklih DZ volitev odprt postopek za njihovo razveljavitev, je ne le kontra-produktivno, marveč ima lahko tudi nepopravljive škodljive posledice, zlasti na materialno pravnem področju. Na podlagi navedenega nujno predlagam, da naslovno sodišče takoj izda naslednji s k l e p : Zaradi zavarovanja tožbenega zahtevka za razveljavitev državno zborskih volitev z dne 3.6.2018 in zaradi preprečitve težko nadomestljive škode, do katere utegne priti z imenovanjem in delovanjem nove Vlade RS, t.j. s sprejetjem njenih sklepov in drugih odločitev z nepovratnimi materialno-pravnimi posledicami, s e   d o v o l j u j e ZAČASNA ODREDBA, s katero se Državnemu zboru RS prepoveduje izvolitev predsednika in članov nove Vlade RS do odločitve tega sodišča o tej tožbi, najdlje pa do 31.10 2018. Vlada, izvoljena s strani prejšnjega Državnega zbora (iz obdobja 2014 -2018), je pri izvrševanju svojih nalog omejena na izvrševanje tekočih, nujnih poslov.                                                                                                                                          Tožnik :                                                                         Ingo Falk Pasch Wallersberg

Več

PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU

Vsako leto v začetku avgusta časopisi in TV-postaje kot udarno novico najavijo meteorski dež Perzeidov. Vendar te novice služijo le-temu, da ljudje prebirajo ali poslušajo o »neverjetnem astronomskem pojavu«. Vendar je ta naravni pojav, sicer vesoljskih razmer, vsakoletna stalnica in ga človeštvo opazuje že več kakor 2000 let. V Evropi so Perzeidi znani tudi kot »solze svetega Lovrenca«, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta. Perzeide je prvi podrobno proučeval Belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej in jim tako dal ime. Na desetine utrinkovRoj Perzeidov velja za najhitrejši in najsvetlejši roj meteorjev, ki je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Roj lahko opazujemo več noči zapored. Svoj vrhunec pa dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust. To pomeni, da je mogoče to noč videti okrog 60 do 100 utrinkov na uro, lahko pa celo do 200 utrinkov na uro. Letos opazovanj ne bo motila polna luna, zato bodo videti še bolj izrazito in spektakularno. Meteorji iz roja Perzeidov so drobci kometa Swift-Tuttle. Dosegajo premer od nekaj milimetrov do treh centimetrov, seveda pa se najdejo tudi večji delci. Videti so kot kamenčki ali zrna peska in so sestavljeni iz kovin, predvsem iz železa. Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo 133,28 let in njegov tir je naklonjen glede na ekliptiko (raven gibanja planetov našega Osončja, tudi Zemlje) za 113,45 ločnih stopinj. Njegova pot je eliptična. Soncu se približa na razdaljo 0,9595 astronomskih enot (a.e.), ki je nekako razdalja na kateri kroži Zemlja okrog Sonca (1 a.e.),. Temu rečemo prisončje, njegovo odsončje ali točka največje oddaljenosti od Sonca, pa je 51,225 a.e. Prikaz krožnice kometa Swift-Tuttle, ki je nagnjena nasproti krožici Zemlje za 113,45 ločnih stopinj. Vir: NASA Sončev veter iz njegovega jedra iztiska prašne delce in majhne kamenčke. Ti ostajajo na njegovi poti. Ko Zemlja zaide v ostanek njegovega »repa«, jih vidimo kot roj Perzeidov. Majhni delci letijo proti površju Zemlje s hitrostjo okrog 59 km/sekundo ali okrog 210.000 km/h. S tako hitrostjo bi za pot čez Slovenijo potrebovali manj kot pet sekund. V stiku z našo atmosfero pričnejo žareti zaradi trenja in izgorijo v višini 90 km nad zemeljskim površjem. Tako jih vidimo kot utrinke. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi nastanejo iz največjih delcev. Lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut. Tako lahko šaljivo rečemo, da so Perzeidi kamenčki, ki jih Zemlja dobi po hrbtu. Ozvezdja, v katerih bomo videli največ utrinkov. Vir: Sky and Telescope. Perzeidi bodo v noči na ponedeljek najbolj vidni tik pred jutranjim svitom. Aktivnost roja se začne zvečer in močno naraste po 23. uri. Število meteorjev narašča vse do jutra. Ker se nam zdi, da prihajajo iz ozvezdja Perzeja (strokovno se točki, iz katere izvirajo meteorji, pravi radiant), jim pravimo meteorski roj Perzeidov. Večina utrinkov, ki jih vidimo, so bili iz kometa Swift-Tuttle izvrženi pred okoli 1000 leti. Drugi pramen prahu pa izvira iz leta 1862, ko je bil komet najbližje Soncu. Ti meteorski kamenčki dajejo močnejši sij in največji roj. Matični kometKomet Swift-Tuttle  16. julija 1862 odkril ameriški astronom Lewis A. Swift v Marathonu v New Yorku, ZDA. Neodvisno ga je 19. julija 1862 opazil tudi Horace Parnell Tuttle. Zato so ga poimenovali po teh dveh odkriteljih. Komet je leta 1992 prvi opazoval japonski astronom Curihiko Kyuchi. Takrat je bil na vrhuncu dobro viden tudi z navadnim daljnogledom. Njegovo jedro ima premer 26 km, kar je precej več, kot ga je domnevno imel asteroid, ki je povzročil izumrtje dinozavrov na prehodu iz obdobja krede v terciar. Komet Swift-Tuttle. Vir: NASA. Komet se dejansko zelo približa Zemlji. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbližji medsebojni točki oddaljeni le za 135.000 km. Na primer, razdalja do Lune je 384.400 km. Zato so astronomi podrobno proučili njegovo pot. Pri raziskavah so upoštevali tudi pretekla opazovanja tega kometa. Amaterski astronom in pisatelj Gary W. Kronk je ugotovil, da so komet opazovali na Kitajskem že leta 69 p. n. št. Nato so ga videli tudi leta 188. To je omogočilo natančen izračun njegove tirnice. Izračuni so pokazali, da je kometov tir zelo stabilen in v naslednjih 2000 letih ne predstavlja nevarnosti za Zemljo nevarnosti. Verjetno bo pojav kometa v letu 2126 zelo spektakularen, saj bo zelo dobro viden na nočnem nebu. Računi pravijo, da se bo Zemlji precej približal tudi leta 4497. Takrat se bo mimo Zemlje gibal na razdalji samo 0,03 do 0,05 astronomske enote. Vsa predvidevanja o poti kometa v letih po 4497. letu pa so še zelo negotova. Kako opazujemo? Vprašanje je, kam naj gledamo, da bi videli čim več utrinkov. Največ jih bomo videli, če usmerimo pogled proti severu. Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja. Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh, saj ne potrebujemo nobenih tehničnih pripomočkov. Vse kar potrebujemo je mehkejša podlaga za ležanje in morebiti topla oblačila, saj so tudi poletne noči lahko zelo hladne. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek. Kako fotografiramo? Marsikdo si bo zaželel fotografirati utrinke. Žal z GSM telefonom ne bo šlo. Za dobro fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki lahko zadrži zaslonko odprto dalj časa, vsaj 30 sekund. Zato ga je potrebno pritrditi na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru. Ob tem nastavite samosprožilec, da se fotoaparat ne zatrese ob sprožitvi. Seveda je potrebno priskrbeti, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom. Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ utrinkov. Ob tem so tudi slike z utrinki in s silhueto hribov ali dreves na spodnjem robu bolj zanimive. Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljivosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in utrinkov ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje, oziroma utrinke. Zanimivo o utrinkih in hujšanju ZemljeMed letom potuje Zemlja še skozi »repe« drugih kometov in se številu utrinkov v tem času poveča. Pri tem so v tabeli navedeni vsi, vendar so nekateri vidni le s severne ali le z južne zemljine poloble. IME ROJA ČAS VRH STARŠEVSKO TELO(matični komet)  Kvadrantidi 1. – 5. januar 3. jan Asteroid 2003 EH1, po razpadu leta 1490. Liridi 15. – 28. april 22. apr Komet Thatcher Pi Pupidi 15. – 28. april 23. apr Komet 26P/Grigg-Skjellerup Eta Akvaridi 19. april – 28. maj 6. maj Halleyjev komet Arietidi 22. maj – 2. julij 7. jun Skupina kometov Marsden  Junijski Bootidi 26. junij – 2. julij 27. jun Komet 7P/Pons-Winnecke Južni Delta Akvaridi 12. julij – 9. avgust 28. jul Skupina kometov Kracht ali Machholz  Perzeidi 17. julij – 24. avgust 12. avg Komet 109P/Swift-Tuttle Drakonidi Komet 21P/Giacobini-Zinner Orionidi 2. oktober – 7. november 21. okt Halleyjev komet Južni Tauridi 1. – 25. november 5. nov Komet 2P/Encke in drugi Severni Tauridi 1. -25. november 12. nov Asteroid 2004 TG10 in drugi Leonidi 14. – 21. november 17. nov Komet 55P/Tempel-Tuttle Geminidi 7. – 17. december 14. dec Asteroid 3200 Phaethon Ursidi 17. – 26. december 22. dec Komet 8P/Tuttle Nekateri meteorji pa v celoti ne zgorijo v atmosferi. Njihov ostanek kot večji ali majhen meteorit pade na zemljino površje. Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kilograma. Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit. Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit − Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 nihče ni ugotovil, da gre za meteorit. Povedati je še potrebno, da se stalno vrši izmenjava materiala med Zemljo in okoliškim vesoljem ter obratno. Tako Zemlja pridobi letno okrog 40.000 ton materiala, ki je v obliki vesoljskega prahu (majhnih meteoritov). Istočasno pa se z Zemlje v vesolje izgubi 50.000 ton materiala. Ta material v veliki večini tvorita atmosferska plina vodik in helij. Zemlja dejansko hujša in izgubi 0.000000000000001% svoje mase na leto. Ali bo Zemlja v celoti izparela? Ne bo! Bo pa v naslednjih 100 milijardah let izgubila ves vodik, če se bo takšen trend nadaljeval. Vendar bo že mnogo, mnogo prej, čez 4-5 milijard let, Sonce pogoltnilo Zemljo. Pripravil Andy P.S. Prebrali ste do konca in bi želeli vedeti >še več?    

Več

Aktualno

pred 2 urami
Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. ...
Ob prazniku Marijinega nebovzetja je v baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem ...
(1)
pred 2 urami
Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na ...
Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem ...
(0)
pred 17 urami
Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo ...
Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za ...
(0)
pred 1 dnevi
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - ...
"Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo," je naslov odprtega pisma poslancem državnega zbora, ki jim ga ...
(0)
pred 2 dnevi
Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v ...
Monopoli je ena najbolj znanih družabnih iger na deski, v kateri največ do šest igralcev prevzema vlogo ...
(0)
pred 2 dnevi
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
pred 4 dnevi
Politično svingerski klub Marjana Šarca
Stric vseh stricev in boter vseh botrov Milan Kučan je lahko pomirjen. V petek bo Serpentiškov Marjan ...
(1)
pred 5 dnevi
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Upravno sodišče naj ...
Ingo Falk Pasch Wallersberg, upokojeni odvetnik in nesojeni kandidat Združene desnice - koalicija Galngler&Primc na ...
(0)
pred 6 dnevi
PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU
Vsako leto v začetku avgusta časopisi in TV-postaje kot udarno novico najavijo meteorski dež Perzeidov. Vendar te ...
(0)
pred 6 dnevi
OPS za ukinitev elektro RTV "davka"
Tako kot v nekdanjih časih, ko so po naših krajih "harali" Turki in pobirali harač (davek), tako danes ...
(0)
pred 6 dnevi
Dr. Vinko Gorenak o manipulacijah številk in ...
Dominantni mediji danes poročajo o internem referendumu znotraj članov stranke Levica. Odločali so o tako imenovanem ...
(0)
pred 6 dnevi
Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost ...
Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim ...
(0)