SI

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

19.07.2018

preberi več

Brez slabe vesti si privoščite skodelico kave do štirikrat dnevno

19.07.2018

preberi več

SDS in NSi nadaljujeta dialog o sodelovanju

17.07.2018

preberi več

Ker NSi misli resno, se je Tonin umaknil iz pogajanj s Šarcem o koaliciji

17.07.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

19.07.2018

preberi več

Dejan Židan SD varuh zlatega rudnika rdečega omrežja socialnega podjetništva

16.07.2018

preberi več

Cerar in Židan! Do kdaj bosta protizakonito sedela na dveh stolih?

14.07.2018

preberi več

Taksist v službi Plavega z lažmi nad osamosvojitelja Krkoviča

13.07.2018

preberi več

Za Slovenijo: Vabilo Janeza Janše predsednikom parlamentarnih strank k dialogu

12.07.2018

preberi več

VOLITVE 2018

VOLITVE 2018 Izjave predsednikov strank

VOLITVE 2018 Nagovor JanezaJanše, predsednika SDS po ...

VOLITVE 2018 Izjava Urške Bačovnik Janša po zmagi ...

VOLITVE 2018 Izjava Alenke Gotar po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Aleša Hojsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Branka Grimsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 izjava Milana Zvera na volilni dan

Izjava Franca Kanglerja o umiku iz volilne bitke ...

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

19.07.2018

preberi več

Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim

11.07.2018

preberi več

Dr. Katarina Mohar o razstavi Marca Chagalla

4.07.2018

preberi več

Sreda v sredo: Tone Krkovič in Aleš Hojs

27.06.2018

preberi več

Sreda v sredo: Igor Omerza

21.06.2018

preberi več

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?

13.07.2018

preberi več

Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče družbe premalo zaveda!

12.07.2018

preberi več

Poslanci odrekli pogajalski mandat EU parlamentu

6.07.2018

preberi več

Romana Tomc: Mobilnostni sveženj ni presegel Evrope dveh hitrosti

5.07.2018

preberi več

Dr. Milan Zver: V EU je od 50.000 do 70.000 radikaliziranih džihadistov

5.07.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 14.12. 2017 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - dr. Milan Zver

Evropski utrip in dr Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Zakaj spodbujati otroke, da se igrajo zunaj (v naravi)?

Človek je vedno močno povezan z okoljem v katerem živi. Prvoten prostor človeka je bila narava, natančneje savana. Zato se otroci najbolje počutijo zunaj, ko raziskujejo naravo, doživljajo različne vremenske razmere, letne čase, spoznavajo naravne zvoke ter raziskujejo svoje okolje – igrišča, park, gozd, mesto (Effective practice 2007). Slika: savana (vir: www.tes.com) Vzrok, da se nekateri otroci ne marajo zadrževati zunaj,je lahko ta, da  so močno odtujeni od naravnih pojavov in imajo imajo premalo stika z delom, materiali, živalmi (Pallasmaa 2007). Sodobni otroci namreč preživijo veliko časa v umetnih prostorih in v virtualni resničnosti pred različnimi vrstami ekranov. Znano je, da pretirana stimulacija (s strani učiteljev, staršev ali raznih naprav) ima na otrokovo domišljijo, domiselnost in identiteto ravno nasproten učinek od željenega, saj niža motivacijo za ponavljanje in vztrajnost.Otroci tudi ne razmišljajo kaj čutijo, temveč le doživljajo (Pallasmaa 2007).    Zato je nujno, da otroci dobijo primerno količino stimulacije (ne preveč, ne premalo), ki jo v najbolj idealni obliki ponuja narava. Naravni procesi se ves čas spreminjajo, hkrati pa so konstantni skozi čas (Pallasmaa 2007). Študije tudi kažejo, da je igra na prostem 2-krat bolj polna domišljije kot igra v notranjih prostorih. Učenje na prostem ponuja dve pomembni prednosti: 1. izkušnjo z vsemi čuti in 2. učenje preko izkušenj, ki je veliko bolj trajno kot formalno učenje v učilnici (Day 2007).    Na splošno ljudje vsak prostor »čutimo« z vsemi našimi čuti in svojim telesom naenkrat (Pallasmaa 2007). Prostora nikoli ne le vidimo, temveč ga istočasno tudi vonjamo, slišimo, otipamo in predvsem čutimo – toploto, barvo in občutek prostora (Day 2007). Predvsem pa prostora nikoli ne doživljamo objektivno, saj so naši čuti in dojemanje občutenega vedno subjektvni.       Slika: Prostor za vse čute, ki istočasno stimulira čutila za vonj, tip, zvok in vid (vir: lasten).   Pomanjkanje stika z naravo in premalo praktičnih izkušenj pa lahko vodi v neodgovorno ravnanje do okolja, vedenjske težave ali apatijo, še posebejv najstniški dobi (Day 2007). Zato je vredno preživljati prosti čas zunaj, na prostem.   Mojca Doberšek   Avtorica članka je magistrica inženirka arhitekture in diplomantka sociologije. Celotno magistrsko delo na temo otroških igrišč v Mariboru najdete objavljeno na povezavi https://dk.um.si/Dokument.php?id=117357 Viri: Day, C 2007, Environment and Children – Passive Lessons from the Everyday Environment, Architectural Press, Oxford, Burlington.   Effective practice 2007, Outdoor Learning, The Early Years Foundation Stage. Dostopno preko URL: http://www.urbanforestschool.co.uk/PDF/3_3b_ep.pdf.   Pallasmaa, J 2007, Oči kože, Arhitektura in čuti, Studia humanitatis, Ljubljana.  

Več

Še vedno aktualna resnična in ganljiva izpoved reševalca

27 let delam na terenu kot reševalec. Za menoj je 30.000 intervencij na terenu. Večina intervencij je bila zahtevnih, tako psihično kot fizično. Laufaj v 5 nadstropje brez dvigala, 40 kg opreme vlečemo s seboj, 30-45 minut oživljamo, potem pa spravi bolnika, ki je zreanimiran in opremo nazaj dol v reševalno vozilo. Pogosto bolniki presegajo 120 kg… Po intervenciji se velikokrat nimamo časa niti umiti, preobleči( krvavi, blatni, pobruhani, umazani)… poziv za naprej: zbit otrok, pojdite takoj….uspešna intervencija. Ta dan vmes snameš še obešenca, letiš na progo kjer je vlak sfrezal neznanca. Pod vlakom leži razkosana gmota človeškega mesa pomešana z kožo in črevesjem, ki je bila par minut nazaj še človek. Nič ne vozimo, dobiš dovoljenje za malico, dober tek pa hitro pojejta, ker imamo gužvo. V trgovini naročam prešano slanino z poprom ki jo imam rad. Zraven v vitrini od mesarja kosi mesa. Vsaka podobnost s prejšnjo intervencijo je zgolj naključje. Potem po malici se javiš, letiš po narkomana, ki je predoziral mamila… tudi to uredimo. Pošljejo te po gospo, ki jo že 7 dni boli lopatica na hrbtu, navodilo po radiozvezi: bodita prijazna, to je mama od xy predstojnika. Takrat mi poči film… in wtf če je to mama od predstojnika???? Zame so vsi bolniki /poškodovanci enaki. Privilegijev NI! Šibamo naprej, gasilci vdrejo v stanovanje, kjer na tleh že četrti dan leži oma v sosu lastnih iztrebkov, pomešan urin in blato. Tukaj je neprecenljiva tehnika dihanja skozi usta. Če potegneš skozi nos so vonjave take, da ga ni junaka ki nebi refleksno bruhnil. Nazadnje smo tudi mi samo ljudje. Oma ima samo zlomljen kolk- oskrbimo in prinesemo iz 4 nadstropja. Pošljejo te na psihiatrijo. Nekdo nori doma in razbija pohištvo s sekiro. Leta 2000 name sproženih 5 strelov iz neposredne bližine. Tisti, ki me osebno poznajo vedo da me je veliko skupaj, torej sem tarča, ki jo je teško zgrešiti. Očitno nekdo tam zgoraj pazi name. Vozimo se pod nujno, po dežju, ledu, snegu… mudi se, otrok v inkubatorju je na nitki… Slučajno se zgodi prometna nesreča v kateri smo udeleženi mi. Med vožnjo skozi rdečo luč z lučmi in sireno nas je spregledal mladenič ki v avtu z močnim wuferjem nabija rave. Krivda je naša, obsodba sodnika za prekrške: PROMETNA NESREČA IZ MALOMARNOSTI. Hvala sodniku za tako presodbo. Terenskega dodatka že dolgo ni več. Velikokrat nosim bolnika mlajšega od sebe na kardiološkem stolu iz 5 nadstropja… Nadrejeni pa hočejo več in več. Izgubili so kompas, stik z realnim svetom. Vsak dober ekonomist ve, da trend krivulje ne more večno potovati samo navzgor… enkrat se zadeva ustavi in se obrne navzdol. Ne vprašajte me, če se strinjam, da bi imel beneficirano delavno dobo. Vem pa, da bom enkrat doživel trenutek in mi bo bolnik odstopil kardiološki stol naj se jaz usedem nanj, kot to stori olikana mladina, ko na avtobus vstopi starejši onemogel potnik. Takrat bom jaz razumel, da nisem več za na teren. Jaz bom to razumel, vprašanje je ali bodo razumeli moji nadrejeni….. Ampak jaz se ne predam! Ni mi pa jasno, zakaj po mrtvega iz komunalnega podjetja pridejo trije, po živega bolnika ali poškodovanca pa dva… Želim vam, da me nikoli ne spoznate ” službeno”. In za konec reševalska misel: “NOSIM TOREJ SEM!” Robert Sabol   Prepričali ste me: Objavo so uporabniki FB množično prebirali. Dobivam sporočila podpore, zahvale, javljajo se ljudje ki sem jih reševal, ali ljudje ki me poznajo. Pošiljajo prošnje naj še kaj napišem... In sem se odločil da bom. Za začetek naj povem, da posvečam te objave vsem ki delamo podobno in ki v srcu isto mislimo. Lahko bi nas poimenoval »BROTHERS IN ARMS«. Kaj je tisto kar imamo skupno? Če bi vprašal otroka v vrtcu, bi odgovoril da je to modra luč in sirena na avtu. Otroci so iskreni, so čiste duše in razmišljajo racionalno. Drugače pa smo to ljudje, ki nas povezuje to, da pomagamo, vsak na svoj način, vsak po svojih močeh, specialnostih in znanju. Loči nas barva uniforme, loči nas barva vozila, za nekoga ki je daltonist je to vse enako, nepomembno. V glavah imamo vsi pripadniki intervencijskih služb isto- pomagati, rešiti. To smo gasilci, policisti in reševalci. Razmišljal sem koga naj postavim na prvo mesto ko naštevam. Popolnoma nepomembno, en brez drugega ne moremo. Pa sem se odločim da grem po abecedi: Gasilci, Policisti in Reševalci ...Med reševalce seveda mislim tudi tiste jamarske, gorske ... To so službe, ki ne poznajo praznika, ne poznajo vikenda, ne poznajo noči. Ne moti nas megla, ne moti nas dež, ne toča, ne sneg, ne blato, ne smrad, ne mraz, ne poledica, ne žled in ne vročina. In ne bojimo se iti na pomoč, kjer vemo da nas čakajo grozni prizori, kriki ljudi, ki ukleščeni v gmoti pleha, ki je bil prej avto nizkega ali visokega cenovnega razreda čakajo samo na eno: na tisto kar nam je bilo antropološko dano, ko smo se rodili. Čakajo na PREŽIVETJE!. Mi smo tisti, ki letimo tja od koder drugi bežijo. Gasilci bežijo v gorečo stavbo iz katere bežijo ljudje v paniki. Policisti grejo na mesto strelskega obračuna. Spet isti vzorec: panika, bežeči ljudje, vpitje. Reševalci pristopimo k nekomu, ki ga je zbil vlak. Prizor ni lep, ljudje od takega prizora bežijo na neko varno razdaljo, od koder lahko opazujejo in modrujejo. Ko smo se izobraževali, so nam vedno na prvo mesto postavljali VARNOST!. Ali so naše službe nevarne? Sodeč po plačah niso. Sodeč po tem, da se marsikdo iz te službe ne vrne več domov pa zelo. Spomnimo se Litije, Ižanske ceste, nedolgo nazaj Izole. To so boli naši bratje, ki so šli v službo pošteno, z dobrimi nameni. Iz službe se žal niso vrnili nikoli. Bratje, počivajte v miru, prej ali slej se spet srečamo. Teh par vikendov življenja prehitro mine. Ampak s plačo, politiko in podobnim sranjem se ne bom ukvarjal. Vsi vemo, da je politika KURBA. Vprašam vas, kako naj se počutim, ko doma dežuram v pripravljenosti 12 ur (v nočnem času od 19-07) in čakam na poziv. Sicer lahko gledam dober film na TV, ampak ob tem ne morem popit hladno pivo, ki bi mi morda teknilo ( na pivo gledam kot na hrano, ne na pijačo). Če me pokličejo, moram v 30 minutah sedeti v reševalnem vozilu, ki mi ga pripravi vodja izmene, naložim ekipo in inkubator in gas v neko od slovenskih bolnišnic, npr Slovenj Gradec, Murska Sobota, Izola... In ta moja noč na stand by-u je vredna reci piši 11,90 eur za celo noč. Od trenutka ko si aktiviran in do povratka nam pa tečejo redne ure. Če se ne motim so bili dodatki gospode na ekonomski fakulteti 40x večji, samo za dostopnost po telefonu. Njim ni bilo potrebno dvigniti rit in se odpravit z reševalnim vozilom po nespluženih in ledenih cestah po novorojenega otroka ki je v dihalni stiski. Ali je voziti inkubator z dojenčkom pod nujno, ko si omejen s časom in kisikom v jeklenkah stres, vprašajte moje sodelavce.Jaz bom rekel, da zame to ni več stres. Srčni utrip mi celo pade med vožnjo. Ali sem otopel? Ali sem čustveno izgorel? Pa saj me nobena stvar več ne more presenetiti. Otroka doma, ki sta že odrasla me čudno gledata. Tastar ti si čist zblojen, mi je rekel zadnjič moj Jakob, ki je star 19 let. A sem res? Koga naj vprašam za mnenje? Edino kar me še lahko preseneti je mogoče plus na tekočem računu prvih par dni po plači... Pa še to presenečenje je pričakovano, vezano na datum. Okoli 10 v mesecu smo vsi veseli, okoli 20 v mesecu se veselje prevesi v zaskrbljenost, okoli 30 v mesecu nam je pa že vseeno. Žalostno je, da slovenska družina z dvema zaposlenima in dvema otrokoma komaj preživi mesec. Ne ostane veliko. Ne razumem kako preživijo družine kjer so starši nezaposleni. Vrnimo se na transport inkubatorja: Kako je pogledati mami, ki je ravnokar rodila, novorojenčka ki je vitalno ogrožen v oči preden odpeljemo inkubator v reševalno vozilo in gas v Ljubljano v Klinični center na otroško kirurgijo. Neverbalna komunikacija je takrat na višku. Veste kaj mami piše takrat v njenih žalostnih solznih očeh? Ali bo preživel? Čuvajte mi otročka. Kdaj ga bom spet lahko videla, prislonila na prsa, ali bo sploh preživel...Pogledamo jo, pobožamo, potolažimo, stisnemo roko v pozdrav i in štartamo. Mama žalostno gleda kako njenega dojenčka odpeljemo. Naša skrb je vožnja. Dinamična hitra ampak še varna vožnja, da ekipa v bolniškem prostoru lahko spremlja in vzdržuje novorojenčka da živ prispe v Ljubljano. Megla, sneg dež, poledica, slabe ceste, neuvidevni vozniki, ki ne upoštevajo vozila s prednostjo, za katero prosimo z modro lučjo in sireno... Na radiu Aktual pa pesem »nije u parama sve« -Komu mar. Radio dam še malo bolj naglas da ne slišim piskanje monitorjev iz bolniškega prostora. Koncentriram se na vožnjo. Globoko v sebi sem ponosen da rešujemo novorojenčka. Nam bo uspelo? Drugače pa je oskrba otrok tisti tip intervencije, ki se je vsi nekako najbolj bojimo. Hvala bogu da tega procentualno ni veliko. Otroci in dojenčki so ponavadi zdravi. Razen če niso. Tudi dojenčki in otroci se poškodujejo pri igri, na cesti... Otroci niso pomanjšani odrasli. Tam so druge specifike, druga namenska oprema prilagojena otrokom, druge doze zdravil, druge energije na defibrilatorju. In ponavadi so zraven prisotni še starši.Vedno zraven detektivsko razmišljamo ali je šlo mogoče za zlorabo otroka, ali je bila pa res nesreča. Kaj je normalna reakcija staršev kjer se otrok bori za preživetje? PANIKA. Par let nazaj smo oživljali otročka. Sodelavec in zdravnica s katerimi smo bili v timu sta imela oba doma svojega otroka približno enake starosti. Naredili smo vse, dokler smo reanimirali, smo delali kot tim odlično, po smernicah, brez napake. Reanimacija žal ni bila uspešna. Kako povedati staršem? Sodelavec in zdravnica sta se psihično zlomila. Saj ni sramota če se človek zlomi. Je z menoj kaj narobe? Saj mi je bilo hudo ampak jaz imam doma že večje otroke. Ne morem preliti občutkov v besede kako je bilo mučno na tej intervenciji, ko so na eni strani jokali starši, na drugi strani pa moj sodelavec in zdravnica.Kot v nekem brutalnem filmu, ki se noče in noče končati. Baje se te zadeve zarežejo nekam globoko v dušo, ali pa v podzavest, kakor želite. Ali je duša organ? Jaz bi rekel da je. Problem ko oskrbujemo otroke in smo sami starši s podobno starimi otročki doma, je da refleksno preslikamo to na svoje otroke in to podoživimo. Šel sem na intervencijo, ko je vlak zbil dekle, ki je šlo domov iz srednje šole s slušalkami v ušesih. Prečkala je progo in ni pogledala levo desno. R.I.P. Ampak to dekle je bilo istih let kot moja hčerka Ana. Prekleta usoda. Kako sem se tisti dan čuden vrnil domov, odprl vrata hčerkine sobe, pokukal noter. Ana je že spala, meni pa se je od srca odvalil kamen. Ne kamen, skala... Samo da je tukaj, samo da je ok. Drugo me ne zanima, drugo ni pomembno. Mladina nehajte hodit po cesti s slušalkami v ušesih. Zadnjič mi je pri železniški postaji pred reševalno vozilo stopil mladenič zatopljen v glasbo, ki ni slišal siren. Malo je manjkalo, pa ga nebi bilo več. Na srečo je bil maneverski prostor in sem ga lahko obvozil... Verjetno se marsikdo vpraša kako se sproščamo? Ko ni dela (to je malokrat) smo v bazi in takrat smo nagajivi, razposajeni. To je naš antistres. To ne smeš nosit s seboj. Vsi si postavimo blokade. Lani poleti sem oživljal prijatelja, ki je bil mlajši od mene. Med oživljanjem sem bil 30 cm stran od obraza prijatelja, ki sem ga napihoval z dihalnim balonom. Bil je moder v obraz in pobruhan. Reanimacija ni uspela. Pospravimo opremo, pokrijemo pokojnega in odnesemo stvari v reševalno vozilo. Sodelavec me vpraša če vem kdo je to bil? Skomignem z rameni , ne vem... Ko mi je povedal njegovo ime sem onemel. Pa saj to je moj prijatelj, ki ga poznam. Odidem nazaj gor v stanovanje, odkrijem rjuho iz trupla. Ni ga več. Oživljal sem ga in ga nisem prepoznal... Očitno imam res močno blokado. To ti da pa kilometrina. Zdaj grem pa počasi v nočno. Se kdaj vprašate kaj je lepota življenja? To da nikoli ne vemo kaj nas čaka jutri? Mogoče nas jutri več ni. Jutri bo nov dan, ko bom lahko prišel domov. To ni služba, to je način življenja. Upam da se zavedate, da materialni svet ni pomemben! Objemite svoje bližnje in jim povejte, da jih imate radi. Jaz tega ne počnem ker sem čustveno otopel... Brothers in arms, vidimo se zvečer na terenu! Be safe! Robert Sabol

Več

Dr. Vinko Gorenak: Muke in skušnjave Mateja Tonina

Naj tokrat zapišem nekaj stvari vezanih na Mateja Tonina, aktualnega predsednika DZ in NSI. Zanj sem slišal že v času, ko je obiskoval temno rdečo FDV. Eden od njegovih sošolcev mi ga je opisal kot izjemno pametnega, delovnega in ambicioznega človeka, ki nikoli ne skriva svoje politične usmerjenosti. In to na temnordeči FDV!? Ko pa sem ga spoznal kot poslanca Državnega zbora, sem se pogosto vprašal, kako lahko na FDV preživi, in jo celo konča, nekdo s tako jasnimi desnimi političnimi stališči? Na FDV bi danes to verjetno komentirali kot dokaz njihove pluralnosti. Sam pa bi prej ocenil, da povsod nastaja tudi »škart« in tako se tudi na FDV ponesreči, da se lahko zgodi kaj takega, da nekdo s tako jasno izraženimi desnimi političnimi stališči pri njih diplomira ali celo magistrira. Dokazov, da na FDV veliki večini operejo možgane, do popolne leve politične usmerjenosti, je več kot dovolj. Matej Tonin, pa ne le on, je očitno izjema. Toda Matej Tonin, s svojimi 35. leti, je sedaj predsednik DZ, formalno drugi človek države. Mnogi menijo, da je to funkcijo zasedel veliko premlad, sam pa se s tako oceno težko strinjam. Samo pomislimo koliko sta bila stara Igor Bavčar in Janez Janša ali še kdo v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Janez Janša celo manj kot Matej Tonin danes. Stvari pa danes prav tako niso enostavne. Temeljno vprašanje, ki je pred nami, je vprašanje ali bo nastala desna ali leva vlada in vsaj kar se tiče leve vlade ima »ključe« rešitve tega vprašanja prav Matej Tonin. Šarec je dejansko ravnal precej zvito, ko ga je predlagal za predsednika DZ. Zagotovo sedaj okoli Tonina hodijo najmočnejši lobisti v državi in mu marsikaj ponujajo in dopovedujejo kako nujno je njegovo sodelovanje v Šarčevi vladi ali kaki drugi levi vladi. Veliko prišepetovalcev, v tej smeri ima zagotovo tudi v svoji lastni stranki. Naj omenim visokega funkcionarja NSI dr. Janeza Pogorelca, javno zapriseženega sovražnika Janeza Janše. Tudi nekdanja predsednica NSI Ljudmila Novak očitno ne more preko osebnih zamer, videti koristi svoje lastne stranke in Slovenije. Res je, da je po izpadu NSI iz DZ, le to pripeljala nazaj v DZ, za kar ji kaže čestitati, res pa je tudi, da sedaj ne le sebe ampak tudi NSI potiska v nesrečo. Tako kažejo njene izjave, ker pa je do dejanj še nekaj časa, bomo ocenjevali njena dejanja in ne besede preteklega tedna. Matej Tonin ima zato le dve možnosti. Prva je zelo mamljiva. To je vstop v Šarčevo ali kako drugo levo koalicijo. To za Mateja Tonina pomeni, da bi podlegel  skušnjavi in bi ravnal kratkoročno in nepremišljeno. V tem primeru bi Matej Tonin pač prodal svoja načela in načela svoje stranke za tak ali drugačen udoben položaj, morda kar za sedanjega. Tak razplet dogodkov je seveda v velikem interesu celotne leve politične opcije, ki bi tako vlado razglasila za uravnoteženo in veliko levo desno koalicijo, ki to seveda ne bi bila. Tudi v svetu bi mnogi tak razplet dogodkov razumeli tako. Tak razplet dogodkov pa bi Mateja Tonina in njegovo NSI na naslednjih volitvah poslal na smetišče zgodovine. Upam, da se tega zaveda. Zadnja podpora NSI možni vladi Janeza Janše in ne podpora Šarčevi koaliciji, vendarle kaže na to, da Matej Tonin le ne bo podlegel skušnjavam. Druga možnost Mateja Tonina pa je možnost državotvornega in odgovornega ravnanja, ki lahko sodelovanje v kakršnikoli levi obliki vlade zavrne. Odpovedati pa bi se moral kakšnemu udobnemu položaju, a zvest bi tako ostal svoji stranki in njenim vrednotam, glede na njegova leta pa je pred njim še veliko priložnosti za take ali drugačne položaje. Bi pa moral Matej Tonin v tem trenutku natančno proučiti politično zgodovino samostojne Slovenije in znotraj tega posledice sodelovanja desnih političnih strank v levih vladah. Zgodovina je dejansko jasna, kakršnokoli sodelovanje katerekoli desne politične stranke v katerikoli levi vladi, je bilo za tako stranko v celoti usodno, da ne rečem smrtonosno. Samo pomislimo na sodelovanje Janeza Janše in Lojzeta Petrleta v Drnovškovi vladi 1992, ali pa na sodelovanje Marjana Podobnika v Drnovškovi vladi 1996, ali Franca Zagožna leta 2000. Celo Gregor Virant je po sodelovanju v levi vladi leta 2013 gladko pogorel. Dr. Vinko Gorenak Izvirno objavljeno: http://www.vinkogorenak.net

Več

Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče družbe premalo zaveda!

Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je od leta 1950 število prebivalcev sveta kar potrojilo, do leta 2100 pa lahko pričakujemo še dodatno rast, tokrat za polovico. Hitra rast je predvsem posledica daljše življenjske dobe, kar s seboj pripelje nove izzive in vprašanja. Prav z namenom razmisleka o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, so Združeni narodi 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Eden izmed najbolj očitnih izzivov prebivalstva, s katerim se sooča tudi Evropa, je staranje razvitih družb. »Naše prebivalstvo se stara, prav kmalu lahko ta grožnja pripelje do izjemno hudih posledic. Evropejci, oziroma tisti, ki imamo tisočletne korenine v Evropi, imamo v povprečju precej manj otrok kot tisti, ki se v Evropo priseljujejo z drugih celin, zato bo v generaciji ali dveh lahko slika prebivalstva popolnoma drugačna. Glede na to, da ima Slovenija enega najslabših demografskih trendov v vsej Evropi, je ta grožnja za nas še večja,« ob tem opozarja evropska poslanka Romana Tomc. S staranjem prebivalstva se veča potreba po aktivni delovni sili, ki bi polnila pokojninsko blagajno. Nekateri želijo prihodnost Evrope reševati z migracijami, vendar Romana Tomc meni, da to ni pravi način: »Migranti in begunci trenutno predstavljajo predvsem veliko breme, saj večina izmed njih v pokojninske blagajne ne prispeva ničesar. Zato je treba rešitve iskati drugje. Države sprejemajo različne ukrepe za zagotovitev vzdržnosti svojih pokojninskih sistemov in za spodbujanje rodnosti, od njih pa bi se lahko marsikaj naučila tudi Slovenija. Prav to bo eden glavnih izzivov nove vlade.« Letošnji svetovni dan prebivalstva sicer poteka pod geslom »Načrtovanje družine je človekova pravica«: »Ženske imajo pravico, da se same odločijo za družino, prav tako moški, to je zapisano tudi v naši ustavi. Pari se pogosto znajdejo pred težkim vprašanjem, kako uskladiti družino s službo, z načinom življenja. Prav je, da je odločitev popolnoma v njihovih rokah, vendar pa danes dobimo občutek, da je veliko več napora vloženega v to, da so dekleta podučena o tem, kako lahko morebitno nezaželeno nosečnost prekinejo, kot v to, da bi jim bil omogočen lažji prehod v materinstvo,« komentira Romana Tomc in nadaljuje: »Mlada dekleta in fantje naj sami odločajo o svoji prihodnosti in načinu življenja. Država pa jim mora pri tem pomagati in jim omogočiti, da bodo te odločitve čim bolj enostavne. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, omogočanje kariere, varstvo otrok, dostop do zdravstvenih storitev zanje in za otroka, je le nekaj področij, za katere je odgovorna država. Mlade moramo podučiti o družinskih vrednotah in jih ponovno spodbuditi k družinskemu življenju. Če se bodo lažje odločali za družine, nam tudi za našo prihodnost ni potrebno skrbeti.« Izvirno objavljeno https://www.sds.si/

Več

3. razvojna os: Sprenevedanje in obljube ministra Petra Gašperšiča

Tako kot ob prejšnjih obiskih je Peter Gašperšič ob včerajšnjem še enkrat obljubil realizacijo projekta 3. razvojne osi. Dejal je, da so roki na zgornjem delu trase dosegljivi. Pa lahko temu verjamemo? Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je včeraj obiskal Prevalje, kjer se je sestal z županom Maticem Tasičem in koordinatorjem Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljažem Verhovnikom. Minister je nekoliko pomiril razgrete Korošce z izjavami, da projekt na zgornjem odseku trase teče s polno paro, da ima podpisani protokol še vedno pomen in da se zavzema za čimprejšnjo rešitev ustavnega spora na spodnjem delu trase. Tako kot ob vseh prejšnjih obiskih je tudi včeraj postregel s superlativi o pomembnosti dobre cestne povezave Koroške z osrednjo Slovenijo in ob tem dejal, da so roki na zgornjem delu trase dosegljivi. A roki so že zamujeni. Projektiranje na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec bi se moralo glede na protokol začeti že decembra 2017, a junija letos so se podpisale šele pogodbe za projektiranje, pa še to samo za odsek Velenje–Slovenj Gradec. Kakšno težo imajo obljube ministra Gašperšiča, naj vsak presodi sam, a ob tem se spomnimo nekaj njegovih razmišljanj o 3. razvojni osi in Koroški. Vemo namreč, da je na hiringu za ministra izjavil, da Koroška hitre ceste ne potrebuje, oziroma da bo cesta celo slabo vplivala na razvoj regije. Po njegovem mnenju bi nova koroška prometna infrastruktura postala priljubljena za tranzitni promet, poleg tega pa bi Korošci zaradi boljše povezanosti iskali delo izven regije. Očitno je bil takrat mišljenja, da je bolje, da je Koroška odrezana od preostale države, da bi Korošci ob tej odrezanosti od sveta ostali doma. Maja lansko leto so Korošci pripravili Protokol o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi, a ga minister ni želel podpisati, saj po njegovem mnenju ni bil potreben. Takoj po tem, ko je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os napovedala Koroško vstajo, pa je Gašperšič ponovno premislil in se le odločil, da bo bolje, če sporazum podpiše. V zadnjih mesecih pa je opazno, da podpis na protokolu ne velja prav dosti, saj so določeni roki že krepko zamujeni, zamude pa se bodo samo še večale. Minister Gašperšič očitno izusti točno to, kar Korošci želijo slišati. NK Izvirno objavljeno http://e-koroska.si/

Več

Dr. Stane Granda: Madžari – sovražniki Slovencev?

»Dober sosed je več vreden kot žlahta« pravi slovenski pregovor. Človeška ravan odnosov pa ni enaka meddržavni. Tu prevladuje najmanj želja po nadoblasti, če že ne prisvajanje sosedovega ozemlja. Vse te značilnosti imajo tudi odnosi med Slovenci in Madžari. V slovenskem zgodovinopisju pa niso nikoli imeli take teže, kot odnosi z Nemci in Italijani, da o hrvaškem težkem sosedstvu niti ne govorimo. Vzroki so različni, ključni pa je verjetno odnos do slovenskih Prekmurcev, ki ostalih Slovencev niso nikoli pretirano zanimali. Bili so prerevni. Vsak ima rad le bogato »žlahto«. Njihovo vztrajanje pri slovenstvu je eden največjih čudežev slovenskega zgodovinskega preživetja. Slovensko zgodovinopisje ima do njih še vedno dolg, saj tega fenomena ni zadovoljivo pojasnilo. Pri zbiranju slovenske zemlje v Združeno Slovenijo Prekmurci po zaslugi Matije Majerja in Davorina Trstenjaka niso bili prezrti, bili pa so v drugem planu, ker niso bili del nemškega cesratsva, ampak ogrske dedidiščine, ki je zahtevala drugačen pravni pristop. Na račun Madžarov je bilo v drugi polovici 19. stoletja in pred I. svetovno vojno veliko kritično zapisanega, vendar zaradi madžarsko hrvaških, ne pa slovensko madžarskih odnosov. Ob slovenski tragediji po I. svetovni vojni je bilo Prekmurje edina pridobitna tolažba. Porabske Slovence so po II. svetovni vojni partizani hoteli vključiti v Republiko Slovenijo, vendar so jih po pričevanju Bogdana Osolnika Rusi z grožnjo tankovskega posega prepodili. Vojnim reparacijam proti Madžarski se je Jugoslavija odpovedala v imenu internacionalistične  pomoči tamkajšnji komunistični oblasti. Tito se je 1956 v odnosih do Madžarov  »izkazal« na način, ki postavlja v dvom njegov prelom z Moskvo. Kakšne prisrčne ljubezni tudi kasneje ni bilo. Po osamosvojitvi se je v meddržavnih odnosih začelo svetlikati, vendar je bilo vprašanje ugašajoče  slovenskega Porabja velika ovira. Slovenska politika je bila vselej hinavska do slovenskih Madžarov, ki so, kljub številčnosti, uživali bistveno manjšo finančno pomoč kot Italijani v Istri. Dejansko se je položaj slovenske in madžarske manjšine začel popravljati šele z Orbanom. Nikoli tudi ne smemo pozabiti kako je madžarski poslanec v slovenskem parlamentu dr.  László Göncz  rešil slovensko ustavnost in pravnost države. Človek ne more razumeti poslanke NSi, ki si tako želi koalicije s sovražniki in političnimi dediči morilcev slovenskih katoličanov, tega niso nikoli obžalovali, in so sposobni to »vajo« ponoviti  ter  z nasprotniki pravne kulture in civilizacije v Republiki Sloveniji. Polpreteklo in sedanje stanje madžarsko-slovenskih odnosov je dejansko nerazumljivo. Na eni strani se je Cerarjeva vlada pogajala z madžarsko vlado za njen finančni delež pri gradnji drugega tira Koper – Divača, na drugi jo je kritizirala in nato posnemala pri gradnji žičnih ovir na državni meji. Ne samo to. Mediji, ki so v orbiti sil, ki je nedavno vlado vzpostavila, so se vrgli v kritiko in žalitve Madžarske, zlasti njenega predsednika Orbana. Očitajo mu vse tisto, kar v Sloveniji že delajo ali želijo sami vzpostaviti. Primerjava med načeli in zahtevami slovenske »levice« in madžarsko liberalno stranko predsednika vlade kaže slovensko demokratično inferiornost. Ker nekoliko pobliže poznam mednarodno »štipendijsko« politiko Sorosa, ne bom presenečen, če ne bodo v prihodnosti kaj konkretnega odkrili. Na to me napeljuje tudi  odnos do avstrijskega Kurza, ki je za nas veliko bolj nevaren, škodljiv in predvsem žaljiv. Ne glede na to, če nam je všeč ali ne, je Orban ena vodilnih osebnosti Evrope. Čeprav podpisani ni pristaš liberalizma, ki ga zastopa, mu niti na kraj pameti ne pride, da bi ga javno žalil, kar počenjajo slovenski mediji in politiki. Bil je demokratično izvoljen in kritika njega pomeni kritiko njegovih volilcev, Madžarov in Madžarske. Nepriznavanje položaja madžarskega predsednika je na las podobno nepriznavanja izida naših  zadnjih volitev, kjer nekateri odkrito govorijo o nesporni zmagi antijanševega bloka. Naša soseda ima tu odlične diplomate in lahko smo prepričani, da je Budimpešta natančno obveščena o norostih Ljubljane. Verjetno vedo, da je javno poniževanje Orbana predvsem potreba tistega dela notranje politike, ki se trese pred Janšo. Antiorbanovstvo postaja slovenska mednarodna oblika antijanšizma, ki je edino politično vezivo strank, ki želijo postaviti Šarčevo vlado. Ta strah je tako velik, da so na čelu z Milanom Kučanom, ki bi moral biti kot državnik prvi zainteresiran za dobre odnoses sosedo, njegovo nekakšno »drugo domovino«, je pa prvi antijanšist in antiorbanist države,  že škodljivi za Slovenijo in njeno prihodnost. Nobena skrivnost ni, da nas v Evropi nihče ne mara, da smo vsem odveč. Reakcija na arbitražni sporazum je to potrdila. Rusijo bolj briga Agrocor kot vsi slovenski poljubi in klečanje pred Putinom v njegovih ruskih sobanah. Pustila nas je na cedilu  za velik del Primorske na čelu s Trstom, že preje nas je onemogočila na Koroškem, s tanki nas je podila iz Porabja, na cedilu nas pušča ob hrvaško-slovenski krizi. Madžari so edini »dedni sovražniki« Hrvatov! Slovenci pa goli in bosi pljuvajo po edinem, ki jim lahko stoji ob strani in pomaga. Razumi, kdor more!

Več

Talum d.d. razpisuje kadrovske štipendije z področja tehnike (metalurgije) za naslednje študijsko leto

20.07.2018

preberi več

Brez slabe vesti si privoščite skodelico kave do štirikrat dnevno

19.07.2018

preberi več

Zakaj spodbujati otroke, da se igrajo zunaj (v naravi)?

19.07.2018

preberi več

Znamka ob 110. jubileju koriščenja naravne mineralne vode Donat Mg

18.07.2018

preberi več

Sladoled ali desert? v poletnih vročih dnevih !

18.07.2018

preberi več

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

V tokratni oddaji Sreda v sredo smo s sociologom in političnim analitikom dr. Matevžem Tomšičem govorili o zapletih in razpletih pri sestavljanju 13. vlade. Je morda kriva številka 13 ali pa vpletenost "globoke države" v njeno nastajanje, da so še vedno odprte vse možnosti, tudi skrajna, in sicer, da v roku meseca ali dveh znova stopimo na volišča. Pri onemogočanju Janeza Janše, da sestavi desnosredinsko vlado, poglavitno vlogo igrajo dominantni mediji, ki so v državni lasti, (nacionalna RTV in Planet TV) ali jih obvladuje tajkunsko omrežje F 21. 

Več

Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim

Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika republike Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin levih in levosredinskih strank, Marjanu Šarcu LMŠ zagotovili potrebnih 46 glasov podpore poslancev DZ, s katerimi bi »preskočil«  zmagovalca volitev Janeza Janšo in njegovo SDS. Šarec je v petek moral priznati, da 46. glasu podpore še nima, zato bo v tednu, ki je pred nami, Borut Pahor mandat za sestavo vlade najprej ponudil Janezu Janši. Vprašanje je sicer ali ga bo Janez Janša sprejel, kajti tudi sam verjetno še nima dovolj glasov podpore. Stranke, ki so bile zadnja štiri leta na oblasti, SMC, SD, Desus, enako velja tudi za LMŠ in ZAB, so že v predvolilnem času na ves glas vpile, da z Janšo in SDS v primeru njegove zmage ne nameravajo sklepati koalicije, tudi po volitvah ponavljajo isto mantro. Le prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je še pred volitvami in tudi po njih dal takoj jasno vedeti, da podpira Janšo in SDS in da si želi sodelovati v desnosredinski vladi, ki bi jo oblikovala zmagovalka volitev. Strah globoke države, da bi ob NSI in SNS v Janševo vlado stopila katera od levosredinskih strank, Cerarjeva SMC na primer, je sprožil sicer pripravljen rezervni načrt, s katerim bi Janši onemogočili sestavo vlade. Z vsemi medijskimi topovi in teh globoki državi ne manjka, kajti »njeno« je tudi nacionalno medijsko »svetišče« RTV, se je potrebno lotiti »najšibkejšega člena« te bodoče koalicije, ga javno povsem diskreditirati, da se ga bo odpovedal tudi Janša. Gre seveda za Zmaga Jelinčiča Plemenitega in njegovo SNS s štirimi poslanskimi sedeži v DZ. Več v videoposnetku oddaje Sreda v sredo, posnete v Slovenskih Konjicah, kjer si Zmago Jelinčič Plemeniti ureja svojo poslansko pisarno.

Več

Franc Kangler ekskluzivno: Z rušenjem radarjev Fištravec Maribor vrača 40 let nazaj

Vsi dominantni mediji, lokalni v štajerski metropoili in nacionalni, so z velikim pompom pospremili ponedeljkovo udarniško akcijo mariborskega župana dr. Andreja Fištravca, ko je zasukal rokave, si nadel delovne rokavice in se lotil "rušenja" zloglasnih Kanglerjevih radarjev. Spomnimo, leta 2012 je občinska oblast tedanjega mariborskega župana Franca Kanglerja v okviru javno zasebnega partnerstva za posodobitev semaforskega sistema v mestu družbi Iskra Sistemi omogočila, da je na 22 krožiščih v Mariboru postavila 40 radarjev za merjenje hitrosti. Da je bila prometna varnost Mariborčanov na psu, dokazuje podatek, da so radarji v času poskusnega obratovanja v dveh mesecih ujeli kar 69 tisoč hitrostnih prekrškarjev. Že v prvem tednu delovanja je njihovo število strmo upadlo. Ker pa mestno redarstvo ni izdajalo plačilnih nalogov, se je število prekrškov znova povečalo. In ker je bil za radarje "kriv" župan Franc Kangler, se je ob izdatni medijski promociji "zbudilo"vstajniško gibanje, ki so ga v varnem ozadju usmerjali razni Vezjaki, Godine, Partljiči. Zgodila se je granitna ulica tipa Kertesovih jugurtašov, zaradi katere je Franc Kangler zapustil županski stolček.Ponedeljkova udarniška akcija župana Andreja Fištravca, ki ga je na županski položaj po odstopu Franca Kanglerja pripeljalo prav omrežje, ki je tudi usmerjalo jogurt-granitno vstajo v Mariboru, lahko pomeni tudi pričetek njegove predvolilne kampanje pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Je morda naključje, da se je tega lotil ob Kanglerjevem rojstnem dnevu. "Ne grezame," nam je dejal Franc Kangler."Fištravec bo moral pogledati v obraz Mariborčanom, ki so ga podprli pred štirimni leti. Njim bo moral položiti račune!" Nato pa je v šali nadaljeval: " V tem trenutku imamo tako gost promet v zračnem prostoru nad Mariborom, da že preusmerjajo letala proti Gradcu, ameriška univerza, ki jo je Fištravec zgradil v Mariboru, poka po šivih, zato zmanjkuje študenstskih postelj, ne vemo kam s kitajskimi vlagatelji, zato jih že odstopamo Avstrijcem, odprtih je toliko novih delovnih mest, da delavce išče po sosednjhihdržavah...Mesto cveti, gradbena operativa je v polnem pogonu, razvoj je viden na vsakem koraku! Dovolj je šale, kajti Mariborčani vedo in vidijo, kaj se je oziroma se ni dogajalo v mestu!Ko sem prevzel županovanje Maribora, sem obljubil azil in ta stoji. Obljubil sem obnovo Ljudskega vrta in to izpolnil. Ko je padla gondola, smo v 104 dnevih zgradili novo. Dvajset let niso bili sposobni zgraditi lutkovnega gledališča, meni je uspelo. Trg Leona Štuklja, EPK, gradnja vodovoda in kanalizacije, ureditev krožišč in avtobusnih postajališč, hiša stare trte, kopica evropskih projektov.....naj Fištravec navede vsaj en evropski projekt , ki ga je izpeljal v svojem šestletnem mandatu. Sam vem na pamet vseh 53 projektov, ki sem jih izvedel." Ali ni zanimivo, da so se v poročanju vsi dominantni mediji osredotočili le na to, kako je Fištravec simbolično izruval prvi radar od skupno 35 "zloglasnih" radarjev, ki so vas spodnesli. Nihče pa ni z besedo omenil, da se je pravda v zadevi mariborski radarji na sodišču končala v vašo prid! "Sodišče je nedvoumno ugotovilo, da pogodba med MO Maribor in zasebno družbo o javno-zasebnem partnerstvu v ničemer ni bila sporna. Fištravec pa si je dovolil, da je mimo volje občinskega sveta pogodbo enostransko prekinil. S tem je Mariboru povzročil za več kot 7 milijonov evrov škode, kolikor je pač veljala poravnava z zasebno gospodarsko družbo. Naj spomnim, da tu ni šlo za radarje, temveč za videonadzor mariborskih križišč. In on, Fištravec namreč, ruši videonadzor v mestni občini Maribor in vrača mesto štirideset let nazaj."  Ali to med drugim pomeni tudi, da je danes zaradi tega prometna varnost v Mariboru slabša kot je bila leta 2012, ko so v času poskusnega obratovanja radarji registrirali kar 69 tisoč prekrškarjev? "Sistem radarskega nadzora ni bil nikoli do konca realiziran, delovali so le testno in nihče od Mariborčanov, ki so jih ujeli pri prehitri vožnji zato ni bil sankcioniran. Levica in razne Vesne Godine, Partljiči in Vezjaki so v svoji nadutosti izrabili slabo voljo ljudi in jih poslali na ulice! Ljubljanskega župana Jankoviča kujejo v zvezde, čeprav jim je po mestnih ulicah namestil superradarje.  Dominantni mediji celo pišejo, da je Zoki car, država mu odpiše ne vem koliko milijonov pufa, in to nikogar ne moti. Ko pa sem sam hotel vzpostaviti videonadzor nad mariborskimi križišči, pri čemer so bili radarji le nadgradnja projekta, je to leve intelektualce tipa Vesna Vuk Godina tako zmotilo, da so mi postregli z jogurt granitno zgodbo." Bo torej letošnja jesen v Mariboru vroča? "Nisem prepričan, vem le to, da bo moral aktualni župan Mariborčanom položiti račune opravljenega. Napadi name mu ne bodo kaj dosti koristili, ker imam sam veliko za pokazati." Boris Cipot 

Več

Zmago Jelinčič: Medijski linč po naročilu globoke države

Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika republike Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin levih in levosredinskih strank, Marjanu Šarcu LMŠ zagotovili potrebnih 46 glasov podpore poslancev DZ, s katerimi bi »preskočil«  zmagovalca volitev Janeza Janšo in njegovo SDS. Šarec je v petek moral priznati, da 46. glasu podpore še nima, zato bo v tednu, ki je pred nami, Borut Pahor mandat za sestavo vlade najprej ponudil Janezu Janši. Vprašanje je sicer ali ga bo Janez Janša sprejel, kajti tudi sam verjetno še nima dovolj glasov podpore. Stranke, ki so bile zadnja štiri leta na oblasti, SMC, SD, Desus, enako velja tudi za LMŠ in ZAB, so že v predvolilnem času na ves glas vpile, da z Janšo in SDS v primeru njegove zmage ne nameravajo sklepati koalicije, tudi po volitvah ponavljajo isto mantro. Le prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je še pred volitvami in tudi po njih dal takoj jasno vedeti, da podpira Janšo in SDS in da si želi sodelovati v desnosredinski vladi, ki bi jo oblikovala zmagovalka volitev. Strah globoke države, da bi ob NSI in SNS v Janševo vlado stopila katera od levosredinskih strank, Cerarjeva SMC na primer, je sprožil sicer pripravljen rezervni načrt, s katerim bi Janši onemogočili sestavo vlade. Z vsemi medijskimi topovi in teh globoki državi ne manjka, kajti »njeno« je tudi nacionalno medijsko »svetišče« RTV, se je potrebno lotiti »najšibkejšega člena« te bodoče koalicije, ga javno povsem diskreditirati, da se ga bo odpovedal tudi Janša. Gre seveda za Zmaga Jelinčiča Plemenitega in njegovo SNS s štirimi poslanskimi sedeži v DZ. Sprožil se je medijski stampedo, Jelinčiča so zaradi azerbajdžanske afere obesili na pranger sramote, ker naj bi ga konec junija Svet Evrope doživljenjsko izključil kot člana PS SE – Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.  Jelinčič naj bi bil vpleten v tako imenovani »kaviargate,« korupcijsko afero, ko naj bi kot opazovalec zapisal pozitivno oceno o volitvah v Azerbajdžanu, za kar naj bi dobil 25 tisoč evrov. Seveda se z medijsko gonjo proti Jelinčiču samo po sebi poraja vprašanje, ali gre za poskus rušenja »najšibkejšega člena« potencialne desnosredinske koalicije na čelu z Janševo SDS? Da gre pritrditi tej špekulaciji, se strinja tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. »Popolnoma se strinjam! Dejstvo je, da od kar sem povedal, da s tako imenovanimi levičarji ne grem v koalicijo, ampak bom podprl koalicijo gospoda Janeza Janše, se je odprla Pandorina skrinjica in so začeli udrihati po meni. Na plano so privlekli nekatere zadeve, ki so bile že zdavnaj jasne. Gre za plačilo iz Azerbajdžana za moj prevod v ruščino Svetinovega romana Ukana. Zdaj na vse pretege iščejo, kje je bila ali ni bila tiskana ta knjiga. Sam kot prevajalec pa res ne morem biti odgovoren, kdo in kje bo tiskal to knjigo in kdaj bo objavljena, kajti moja naloga je bila le prevod, kar sem opravil, moje storitve pa plačane preko odvetniške pisarne v Londonu. Vendar so »raziskovalni« novinarji od nekod potegnili dokument PS SE, po katerem naj bi mi bil dosmrtno prepovedan vstop v prostore PSSE. Poiskal sem ta dokument, in sicer pod številko 14540 z datumom 24. april 2018. V njem ni nikjer navedeno, da bi bil Jelinčič kakor koli izključen iz PSSE in dosmrtno izključen iz te organizacije. Le na eni strani sem omenjen, ker nisem podal pisne obrazložitve tistega, kar so zahtevali od mene. Tega pa nisem mogel storiti, ker za to zahtevo PS SE sploh nisem vedel. Sam namreč od leta 2011 več nisem bil poslanec DZ, sedem let me ni bilo, kako naj bi potem zvedel za zahtevo PSSE. To sem na novinarski konferenci tudi jasno povedal, vendar so levičarski novinarji skočili pokonci, me obtoževali, da lažem, kar naj bi pričal dokument PSSE z datumom 29. junij 2018, s katerim so mi mahali pred nosom. V tem dokumentu v točki 11 res piše, da ima Zmago Jelinčič prepovedan vstop v prostore PSSE, ampak sam tega dokumenta do tiskovne konference nisem videl, niti vedel za njegov obstoj. Zato si dovolim špekulirati, da je PSSE naknadno napisala drugačen dokument, in sicer pod pritiskom zahtev »naših,« torej slovenskih obrazov globoke države, ki imajo tesne povezave s Svetom Evrope.  Naj spomnim, afera Jelinčičev »kaviargate« je zrasla v istih logovih ali pa glavah kakor pred desetletjem »veliki pok iz Finske!« In kakor so se tam opekli, se bodo opekli tudi pri meni! S to gonjo proti meni pa se vseeno nekaj dokazali, in sicer kako je Svet Evrope skorumpirana organizacija. Njen junijski dokument naj bi nastal po zahtevi neke »neodvisne protikorupcijske novinarsko raziskovalne« organizacije IBAC, ki pa se v največji meri oplaja z denarjem ekstremnega levičarskega milijarderja Soroša, ki se z »uvozom« migrantov na vse pretege trudi uničiti evropsko kulturo, civilizacijo, prste pa ima poleg tudi pri ukrajinski in makedonski krizi ter še kje. V mnogih evropskih državah je že »persona non grata,« takratni slovenski predsednik Milan Kučan pa ga je celo odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem. Trditev v junijskem dokumentu PSSE, da se Jelinčič ni odzval na njihovo zahtevo po odgovoru, ima debele razpoke, ker gre za navadno laž. Imam kar zajeten fascikel dokumentov z mojimi odgovori na vprašanja dveh tako imenovanih neodvisnih raziskovalnih novinarjev organizacije IBAC, in sicer Jonathana Wrate in Michaela Lunda. Med kar mnogimi njunimi zapisi je kar mrgolelo nesramnosti, da ne govorim o njuni politični opredelitvi. Med drugim sta želela od mene, da se opredelim o stanju na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu. Kaj ima to zveze z njuno »Radovednostjo« o prevodu Svetinovega romana Ukana. Na koncu celo grožnja,  da če  na to vprašanje ne bom odgovoril, bosta smatrala, da sem ignoriral njuna vprašanja o prevodu knjige! Novinarjema sem sicer odgovoril in jasno zapisal, da na tako provokativna vprašanja, ki z vsebino njunih poizvedb nimajo nič skupnega, ne bom odgovarjal, ker je to zame ponižujoče. In ker sem z njima prekinil korespondenco, se je pojavil ta dokument PSSE z datumom 29. junija 2018. Res se vse bolj kaže, kako je EU vse bolj gnila inštitucija, Svet Evrope je prepreden s homoseksualci in  kroničnimi pijanci, odvisniki od drog. Kje so vrednote skupne Evrope, ki so jih imeli v mislih njeni ustanovitelji! Vrniva se k naporom Janeza Janše in SDS po ustanovitvi desnosredinske vlade. Se smatrate za kolaterarno škodo, ker ste še pred volitvami napovedali, da boste podprli vlado, ki jo bo oblikovala SDS? Več kot očitno je, da so z mojo diskreditacijo želeli spodnesti prizadevanja SDS po oblikovanju vlade, ki bi bila edini garant razvoja Slovenije. Upam seveda, da jim to ne bo uspelo, kar je seveda odvisno od liderjev nekaterih sredinskih ali levosredinskih strank v DZ. Če bodo dovolj pametni, se bodo z Janezom Janšo dogovorili za vstop v koalicijo s SDS, sicer jih čakajo predčasne parlamentarne volitve, ki pa jih bodo za vselej  zbrisale s političnega prizorišča. Nekaj takega je med vrsticami »ušlo« tudi prvaku SD Dejanu Židanu med nastopom na nacionalni TV, s čimer je pri Miru Cerarju sprožil kar burno reakcijo. Ne slepomišimo se pred resnico, da bi morebitna leva koalicija državo pognala v prepad in propad! Hitro bi se odzval mednarodni finančni trg, slovenske državne obveznice bi zgrmele, javni dolg bi se na ta račun povečal še za kako milijardo,  križ čez Slovenijo pa bi naredila tudi Evropska Unija.          Medijski stampedo »kaviargate« je zajel le vas, kaj pa evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je prav tako kot vi observiral volitve v Azerbajdžanu. Na njega se mediji niso spomnili, tudi v PSSE so ga spregledali, čeprav se je že takrat govorilo, da naj bi bil vpleten v domnevno korupcijo? Zakaj ne, ker ja iz »prave« politične grupacije. Tudi v Sloveniji ima politično zaledje v krogih globoke države. Prijateljuje z evroposlanko Židanove SD Tamaro Fajon, mnogo skupnih poti je za njima. Govori se, da je v ozadju tudi Sorošev denar. Name so bila naslovljena tudi tako bedasta vprašanja ali smo na sprejemih v Azerbajdžanu jedli kaviar. Na vsakem sprejemu v Azerbajdžanu je bil na mizah kaviar. Pa ga ni jedel le Jelinčič, ampak vsi, ki so bili tam, tudi Vajg ga je jedel. Ko je imela ta država v Ljubljani svoje dneve, je bil kaviar na mizi. In ker si si privoščil žlico kaviarja, si že skorumpiran?! Če že ima v slovenski javnosti Azerbajdžan predznak avtokratske in diktatorske države, s katero sicer ne Avstrija, ne Hrvaška in še katera druga evropska država nima težav pri gospodarskem sodelovanju, kako po tem razumeti dejstvo, da so se slovenske uradne vladne in druge delegacije sprehajale po Iranu, Katarju in drugih državah, ki imajo prav tako predznak avtokratskosti in kjer se prav tako kršijo temeljne človekove pravice? Za eno od teh držav je naša državna banka NLB »oprala« milijardo dolarjev. To pa ni sporno? Ni sporno niti to, da iz teh držav, ki evidentno kršijo človekove pravice, prihaja denar za gradnjo raznih verskih objektov, morda še za kaj drugega! O slovenski državni bančni pralnici iranske milijarde se praktično v slovenskih dominantnih medijih več ne govori. Bolj pomembno je nabijanje Jelinčiča in njegovih 25 tisoč evrov, čeprav takrat več  nisem sedel v Parlamentu. Nihče med temi tako imenovanimi raziskovalnimi novinarji pa ne povpraša po zdravju tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki da o iranski pralnici ni vedel nič, ker to je neumnost. Skratka, atak je usmerjen proti meni v želji, da se me uniči. Dokaz za to je tudi dejstvo, koga vse je takratni predsednik Državnega zbora Milan Brglez obvestil o aprilskem pismu iz PSSE, v katerem takrat še ni bilo nobenega zapisa o moji izključitvi. Vseeno je obvestil Vlado, ministrstva za notranje zadeve, pravosodje, javno upravo in finance, državni urad za preprečevanje pranja denarja,  Policijo, Vrhovno državno tožilstvo in KPK. Več kot očitno je, da so gospodje murgelske globoke države ukazali, da me je treba eliminirati. In po nekaterih zapisih na twiterju naj bi za vsem stal gospod Drago Kos, informacije kolegov iz tujine pa govorijo o tem, da naj bi se gospa Marta Kos, bivša veleposlanica v Nemčiji in sestra Draga Kosa, ki naj bi bila po novem poročena z nekim bogatim Švicarjem, ki pa ima izredno pristne povezave z vrhom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Morda gre za še enega bogatuna iz kroga Soroševih prijateljev, ki jim je povsem vseeno, kakšno Evropo bodo pustili za seboj, Ne on, ne Angela Merkel, Junkcker, Macron in še kdo, nimajo potomcev, zato jim je povsem vseeno, kakšna  Evropa bo »jutri« prepuščena našim otrokom. V kratki zgodovini slovenske države smo bili že nekaj krat priče podobnemu scenariju: najprej medijska diskreditacija, temu sledi akcija Specializiranega državnega tožilstva, NPU, KPK in še koga. Je podoben scenarij uporabljen tudi v vašem primeru o zadevi »kaviargate«? Zagotovo! Čeprav je KPK že pregledala te dokumente in ni našla nič spornega, se bo mojega primera Štefanec lotil še enkrat. Štefanec naj raje pomete pred svojim pragom, saj je naredil toliko napak, zaradi katerih marsikatera zadeva ni doživela epiloga. Bo tudi sam sebe vzel pod drobnogled zaradi domnevne korupcije ali kaj podobnega? Seveda se to ne bo zgodilo, saj gre za zdrav kader, za nekdanjega partijskega funkcionarja, ki so ga Murgle nastavile, zato mora delovati tako, kot se mu reče. In to le zato, ker sem še pred volitvami, pa tudi po preštetju glasov, jasno javno povedal, da podpiram koalicijo, ki bo rešila državo pred propadom, na njenem čelu pa vidim edino sposobno osebo, to je Janez Janša. Obsežnejši intervju z Zmagom Jelinčičem Plemenitim bo objavljen v tokratni oddaji Sreda v sredo. Boris Cipot 

Več

Dr. Katarina Mohar o razstavi Marca Chagalla

Od srede maja je v prostorih Galerije - muzeja Landava odprta razstava grafik Marca Chagalla pod naslovom Stvarjenje in biblija. O razstavi in o ruskem umetniku judovskega porekla smo se v oddaji Sreda v sredo pogovarjali z umetnostno zgodovinarko dr. Katarino Mohar. Marc Chagall (1887–1985) je bil nedvomno eden največjih, najuspešnejših in najbolj priljubljenih umetnikov 20. stoletja. S svojimi stvaritvami ni ustvaril le edinstvenega, s patetiko, liriko, humorjem in čarobnostjo prežetega sveta, ampak je v svojih delih sijajno upodobil tudi živ spomin na judovsko vzgojo v svoji rojstni vasi Vitjebsk v Rusiji. Zelo pozorno je spremljal nastajanje oziroma razvoj velikih umetnostnih tokov in šol 20. stoletja, vendar je ostal zvest svojemu edinstvenemu slogu. Povezanost s preteklostjo in spomini so bili spremljevalci njegove sedem desetletij dolge ustvarjalne kariere. To velja za vsa Chagallova dela, tako za njegove slikarske stvaritve, akvarele, grafična dela, slikane vitraže in gobeline, kot tudi za keramiko. Chagall ni bil le umetnik, ampak tudi poet. Zelo rad je upodabljal cirkuške prizore. Zapisal je: „Cirkus je magičen svet, gre za igro, skozi tisoče let, ples s solzami in smehom, igro, ki jo uprizarjajo na rokah in nogah in se preobrazi v visoko umetnost.” Chagall je čutil tudi, da je ljubezen vir vesoljstva in temelj njegovega lastnega obstoja. V njegovih delih so pogosto upodobljeni zaljubljenci, ki so prepojeni z liriko in naslikani s specifičnimi „barvami ljubezni”.

Več

VIDEO: MED RUDARJI - JOŽE POTOKAR CVRČO

Več

Sreda v sredo: Tone Krkovič in Aleš Hojs

Z brigadnim generalom Tonetom Krkovičem, sicer predsednikom Društva Moris Kočevska Reka in Alešem Hojsom, predsednikom Združenja VSO, je v oddaji Sreda v sredo tekla beseda o času slovenskega osamosvajanja, o aferi Mrlak oziroma o gonji, ki jo zoper Krkoviča sprožajo v zvezi z njegovim ukazom o sestrelitvi sovražnega helikopterja agresorske JLA, ki ga je pilotiral slovenski pilot Tone Mrlak. Spregovorili smo tudi o katastrofalnih razmerah v SV, za kar gre izključna krivda ministrici za obrambo v odhajanju Andreji Katič, pa tudi o prizadevanjih Lipičeve ZVVS pri potvarjanju zgodovinskih dejstev o nastanku SV.

Več

Sreda v sredo: Igor Omerza

Več

Intervju z gospo Majo Fink - poslovno asistentko/tajnico leta 2018

Intervju z Majo Fink, poslovno asistentko/tajnico leta 2018 Planet GV in Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije sta na kongresu ADMA 2018 podelila naziv poslovna asistentka/tajnica leta 2018 gospe Maji Fink. To je bil dober razlog, da smo izvedli z njo intervju. Z njo se je pogovarjala gospa Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Suzi Asfour: Poslovna asistentka/tajnica letaje prestižno priznanje, ki ga podeljujeta Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije ter podjetje Planet GV že 22 let.  Z njim krepijo ugled in pomembnost poklica, ki nudi maksimalno podporo vodstvu organizacije.  O prejemniku naziva vsako leto odloča strokovna komisija. V letošnjem letu smo jo sestavljali: Suzi Asfour, predsednica in Nataša Poljanec podpredsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, Peter Ribarič, izvršni direktor podjetja Planet GV ter Polona Koštomaj, odgovorna urednica revije in portala Adma.O zmagi odloča seštevek točk 1. in 2. kroga izbora. V letošnjem letu jih je največ zbrala Maja Fink, tajnica uprave in vodja poslovnega tajništva v podjetju CGP Novo mesto. Takole je odgovorila na moja vprašanja.   slika: Maja Fink (levo) prejema priznanje iz rok predsednice Suzi Asfour Kdo je Maja Fink? Oseba, ki si zjutraj zaželi, da ne bi bilo treba tako zgodaj vstati, ampak vseeno z nasmehom na obrazu stopi v nov dan. Ponosna mamica navihane bodoče prvošolke in umirjene sedemletnice. V prostem času rekreativna tekačica, ki se ne ustavi dokler ne pride na cilj. Kaj vam pomeni osvojitev prestižnega naziva? Kako ste doživljali trenutke razglasitve na kongresu Adma 2018? Osvojitev naziva mi pomeni res zelo veliko. Je velika referenca v moji karieri in potrditev za dobro opravljeno delo. Ni besed, ki bi lahko opisale moje doživljanje ob razglasitvi. Veselje, sreča, rahel strah …Joj pa še govora nisem pripravila, ker sem želela, da je vse kar se zgodi spontano. Zmage nisem pričakovala zaradi mojih let, zato sem je bila še toliko bolj vesela. Tista pika na i, da je bilo vse skupaj še bolj popolno je bila ekipa mojih sodelavcev, ki so bili ob teh trenutkih z mano.  V letošnjem letu se je še nekoliko spremenila metodologija izbora. Komisija je ukinila e-testiranje, kandidati pa ste predstavili svoje uspehe, izpeljane projekte, dosežene cilje. V čem vas je nova metodologija izbora nagovorila? Strokovna znanja, ki so se preverjala pred novo metodologijo izbora mora posedovati že vsaka poslovna asistentka, saj to od nas zahteva že sam razvoj in napredek v poklicu. Nov način izbora je stopnička višje. Nadgradnja prejšnji metodologiji.  Naš poklic se je z leti močno spremenil in tudi prihodnost tega poklica prinaša dodatne spremembe. Glede na globalizacijo in digitalizacijo bodo asistentke postale nepogrešljiva pomoč managementu na še višjem nivoju. Sprejemati bomo morale vse večje odločitve in delati na projektih večjih vrednot. Z novo metodologijo izbora se išče nekoga, ki je sposoben stopiti iz utečenih okvirjev in se ne boji narediti nekaj več.    Za prijavo na izbor so vas spodbudile kolegice iz Kluba tajnic in PS Dolenjske in Bele krajine. Kaj vam pomeni podpora kluba in članstvo v njem? Podpora Kluba in članstvo v njem mi pomenita zelo veliko. V Klubu sem spoznala nekaj čudovitih deklet z izjemnimi osebnostmi. Prav kolegice s kluba so me tudi spodbudile in vztrajale na tem, da se prijavim na izbor. Kot članica Kluba sem pridobila dodatna znanja na strokovnih izobraževanjih in seminarjih, ki jih Klub organizira.S kolegicami se družimo in nasmejimo na prijetnih izletih ter se povezujemo s članicami ostalih klubov po Sloveniji. Ali veste, da ste najmlajša  PA/TL v 22-letni zgodovini izbora? Za katere vaše lastnosti menite, da so vam pomagale pri tem uspehu? Do tega vprašanja res nisem vedela, da sem najmlajša. Poleg delovnih nalog, ki jih opravljam je k mojemu uspehu prav gotovo pripomogla moja miselnost o razvoju poklicu, moja kreativnost ter iznajdljivost. Ne bojim se novih izzivov in si zastavim jasne cilje. Kako boste unovčili naziv? Maksimalno. Poklic je kljub vsemu napredku še vedno marsikje podcenjen. Že dolgo ne opravljamo več samo tipičnih tajniških nalog temveč vse bolj zahtevne naloge. Pridobiti si moramo avtoriteto in ljudem pokazati kako pomemben je ta poklic za uspeh organizacije. Z nazivom bo predstavljanje le-tega lažje. Ciljam tudi na ozaveščanje o vrednotah poklica pri mlajših generacijah. Predvsem pri študentih in dijakih naše stroke, ki potrebujejo malo vzpodbude, da začutijo pomembnost in veličino tega poklica.  Letos sta organizatorja izbora prvič podelila priznanja tudi organizacijam, v katerih ste zaposlene finalistke izbora. Kaj menite o tem? Kaj meni o tem vaš direktor? Odlično dejanje. Moje podjetje si prav gotovo zasluži to priznanje. Tudi organizacije so namreč tiste, ki svojim asistentkam dajo možnost, da se izkažejo in se z njimi razvijajo. Kaj meni vaš direktor o izboru, vaši zmagi,  svečani razglasitvi na kongresu Adma 2018? Tako moj direktor kot vsi ostali direktorji in sodelavci so bili zmage zelo veseli.Že, ko sem direktorju sporočila, da sem se uvrstila med TOP tri finalistke izbora za Poslovno asistentko/tajnico leta, je rekel, da sploh ne dvomi o zmagi. Razglasitev je bila pripravljena res svečano in je dodala zmagi in izboru še poseben pečat.   Se bo z osvojitvijo naziva za vas kaj spremenilo v podjetju, kjer delate? Velikih sprememb ne pričakujem. Se je pa sprememba zgodila pri meni. Ob odzivu mojih sodelavcev in vsej njihovi podpori pri izboru in podelitvi, sem resnično dojela koliko jim pomeni moje delo in moja vloga v kolektivu.  Zaposleni ste v gospodarstvu kjer je še ne dolgo nazaj vlada velika kriza. Kako se je to odražalo na vašem delovnem mestu? Velika gospodarska kriza je pustila v gradbeništvu velik pečat. Organizacije so morale sprejemati različne ukrepe, da so  podjetja preživela. To se je odražalo na vseh delovnih mestih. Potrebno je bilo poprijeti tudi za kakšno delo in nalogo več. Kateri so največji izzivi s katerimi se spopadate oziroma ste se spopadali na delovnem mestu? Največji izziv je prav gotovo dobra organizacija dela. Na tem delovnem mestu si je težko organizirati delovnik do minute natančno. Potrebno se je ves čas prilagajati in biti iznajdljiv pri nepredvidljivih situacijah, ki jih ni malo. Kakšne so pa vašem mnenju lastnosti sodobne poslovne asistentke in kako se bo po vašem mnenju delovno mesto spremenilo v prihodnje? Biti mora odgovorna, kreativna, samostojna, iznajdljiva in lojalna.  V prihodnje bo delovno mesto zahtevalo še boljše vodstvene sposobnosti in samostojnejše sprejemanje odločitev. Kot je na kongresu ADMA povedal Adam Fidler, s plesišča se bo potrebno povzpeti na balkon in uzreti širšo sliko. Katere cilje ste si zastavili letos in kaj boste storili, da jih izpolnite? Pri mojih 29 letih sem sem doživela že karnekaj padcev, ki so me naredili močnejšo. Odločila sem se za pot navzgor. Rekla sem si »2018 bo moje leto«. V rokovnik, ki ima na prednji platnici zapisano »She decided to start living her dreams« sem zapisala nekaj misli in ciljev. Eden izmed večjih je prav gotovo preteči svoj prvi maraton. In to ne na katerikoli dan, ampak na svoj 30. rojstni dan. Zastavljen cilj dosežemo z dobrim načrtom, trdim delom, zaupanjem vase in svoje sposobnosti ter z vztrajnostjo. Ste poročena in mama dvema deklicama. Kako usklajujete družino in službene obveznosti? Ni vedno najlažje. Smo v času, ko so se delovniki korenito spremenili in je potrebno veliko dobre organizacije časa, da lahko zadovoljimo tako karieri kot tudi družini. Pomembno je, da medtem, ko preživljamo čas z družino pustimo službene obveznosti in se družini popolnoma posvetimo. Ljudje na stresne situacije reagiramo različno. Kako se s stresom spopadate vi? Kaj bi svetovali kolegicam za premagovanje stresnih situacij? Malo stresa nam ne škodi in lahko celo pozitivno vpliva na nas. Tako se nalog lotimo bolj zavestno. V preveliki meri pa lahko pusti težje posledice in slabo vpliva na naše zdravje. Pomembno je, da poiščemo nekaj kar nas veseli in s tem premagujemo stresne situacije. Jaz sem to našla v teku. Kaj bi sporočili svojim stanovskim kolegicam? Verjemite vase, zavedajte se same sebe, nadgrajujte in izpopolnjujte se. Vztrajajte. Ne ustavite se tudi, ko je najtežje, za vsakim padcem je namreč še lepši vzpon.  Suzi Asfour:  Je že tako, da se poslovna okolja ves čas spreminjajo. In z njimi tudi poklici, delo, zahtevnost, značilnosti. Vsekakor pa danes velja, da za uspešno kariero ne zadoščajo več »samo« strokovna znanja kot je veljajo še ne dolgo nazaj. Še zlasti poklici v poslovni asistenci zahtevajo ob slednjem še  ustvarjalnost in inovativnost združeno z vztrajnostjo in strastjo. Poslovne asistentke kot je Maja Fink to dinamiko sprememb potrjujejo ter dokazujejo, da starost oz. mladost pri tem ne igra ključne vloge.   Intervju pripravila: Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije  

Več

SDS in NSi nadaljujeta dialog o sodelovanju

17.07.2018

preberi več

Ker NSi misli resno, se je Tonin umaknil iz pogajanj s Šarcem o koaliciji

17.07.2018

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: Muke in skušnjave Mateja Tonina

15.07.2018

preberi več

Cerar in Židan! Do kdaj bosta protizakonito sedela na dveh stolih?

14.07.2018

preberi več

Za Slovenijo: Vabilo Janeza Janše predsednikom parlamentarnih strank k dialogu

12.07.2018

preberi več

Oglasna sporočila in partnerji

V Fokusu

pred 14 urami
Talum d.d. razpisuje kadrovske štipendije z ...
Skupina Talum razpisuje kadrovske štipendije za študijsko leto 2018/2019.V skupini Talum se zavedajo, da ...
(0)
pred 1 dnevi
Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič
V tokratni oddaji Sreda v sredo smo s sociologom in političnim analitikom dr. Matevžem Tomšičem govorili o ...
(0)
pred 2 dnevi
Brez slabe vesti si privoščite skodelico kave do ...
Kava je med študenti priljubljen napitek predvsem med izpitnim obdobjem, a aktualna je tudi poleti, ko brezskrbno ...
(0)
pred 2 dnevi
Zakaj spodbujati otroke, da se igrajo zunaj (v ...
Človek je vedno močno povezan z okoljem v katerem živi. Prvoten prostor človeka je bila narava, natančneje savana. ...
(0)
pred 3 dnevi
Znamka ob 110. jubileju koriščenja naravne ...
Pošta Slovenije je ob 110. letnici koriščenja naravne mineralne vode Donat mg izdala znamko. Letos ...
(0)
pred 3 dnevi
Sladoled ali desert? v poletnih vročih dnevih !
Visoke temperature kar kličejo po osvežitvi, med najbolj priljubljenimi poletnimi osvežitvami pa je zagotovo tudi ...
(0)
pred 3 dnevi
SDS in NSi nadaljujeta dialog o sodelovanju
Delegaciji SDS in N.Si pod vodstvom predsednikov Janeza Janše in Mateja Tonina sta danes nadaljevali pogovore o ...
(0)
pred 3 dnevi
Ker NSi misli resno, se je Tonin umaknil iz ...
Po včerajšnji seji IO NSi, na kateri so soglasno zavrnili možnost, da bi NSi postala del koalicije LMŠ, ...
(0)
pred 4 dnevi
ZPS- Živila in rak: Kaj je res in kaj ni?
Vsak dan lahko preberemo številne trditve o živilih, ki naj bi povzročala ali zdravila rakava obolenja. Kaj o ...
(0)
pred 4 dnevi
V letu 2017 je Zavod za zdravstveno zavarovanje na ...
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani zdraviliško zdravljenje odobril ...
(0)
pred 4 dnevi
Dejan Židan SD varuh zlatega rudnika rdečega ...
To, kar bo lahko počel prvi med novodobnimi komunisti Dejan Židan v levičarski vladi Marjana Šarca, mu prav ...
(0)
pred 5 dnevi
Še vedno aktualna resnična in ganljiva izpoved ...
27 let delam na terenu kot reševalec. Za menoj je 30.000 intervencij na terenu. Večina intervencij je bila ...
(0)