SI

DržavljanK/Vili Kovačič: Moj pogled na zadevi Novič in Radonjić

15.10.2019

preberi več

Sramotna izjava predsednika US Rajka Kneza, da sodnik Accetto ni zavajal kolegov, zato pozivi k odstopu niso utemeljeni

15.10.2019

preberi več

Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča do odločbe US o "migrantskem zakoniku" razgalilo spolitiziranost US

14.10.2019

preberi več

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih

13.10.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Sramotna izjava predsednika US Rajka Kneza, da sodnik Accetto ni zavajal kolegov, zato pozivi k odstopu niso utemeljeni

15.10.2019

preberi več

Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča do odločbe US o "migrantskem zakoniku" razgalilo spolitiziranost US

14.10.2019

preberi več

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih

13.10.2019

preberi več

Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, s pieteto neguje spomin na povojne žrtve jugoslovanskega komunističnega režima

12.10.2019

preberi več

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono

12.10.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo

9.10.2019

preberi več

Sreda v sredo: 600 tisoč upokojencev živi na meji revščine, oblastna koalicija pa se dela iz njih norca. Prešerec vse bližji!

2.10.2019

preberi več

VIDEO: Sreda v sredo: Rešimo Slovenijo! Zakaj 10. oktobra priti na Prešerca!?

26.09.2019

preberi več

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

18.09.2019

preberi več

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

11.09.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono

12.10.2019

preberi več

Franc Bogovič: Čas zbijanja vicev je mimo, gospod Šarec, začnite z delom!

8.10.2019

preberi več

Vane K. Tegov: "Tam kjer večno sonce sije, tam danes usoda in zgodovina naroda gnije!

3.10.2019

preberi več

Franc Bogovič: Kandidat za kmetijskega komisarja Wojciechowski si zasluži rdeči karton!

1.10.2019

preberi več

Knjiga Pametne vasi v EU in drugje

17.09.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

DržavljanK/Vili Kovačič: Moj pogled na zadevi Novič in Radonjić

Prispevek Matevža Krivica s tem naslovom odpira zelo pomembno temo. Krivic se je skupaj z zainteresirano javnostjo, ki je spremljala ta famozni proces ter skupaj z Novičevo obrambo in njegovo družino dolgo zaman prizadeval, da sodna oblast – vključno z Ustavnim sodiščem dr. Noviča izpusti iz pripora. Vsa sodišča vključno z Ustavnim sodiščem, so namreč takrat serijsko zavračala njegovo izpustitev, z osamljeno svetlo izjemo ddr. Klemna Jakliča. Ustavno sodišče je namreč šele po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, torej post festum, potrdilo njegovo izpustitev. Takrat sva se v ključnih postavkah z Matevžem Krivicem strinjala, danes pa žal ne. Najbolj sporna je zame njegova trditev, da je imel dr. Novič smolo, da je bil ta sodni primer dodeljen sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Prepričan sem namreč ravno obratno. O dr. Milku Noviču pišem kot obiskovalec sodne dvorane v kateri se je več let odvijala sodna drama nedolžnega človeka in njegove družine. Zato bom izpostavil nekaj specifičnih okoliščin, ki povedo, zakaj je bil prav dr. Novič določen (določen, ne spoznan) za nadomestnega morilca direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Gre najprej za to, da se je dr. Milko Novič ukvarjal s strelstvom in drugič, da je njegovo stanovanje v bloku na Žaucarejevi 12 točno pod stanovanjem Zvonka Hrastarja - sodelavca nekdanje SDV, ki je leta 1988 v procesu proti četverici spremljal v zapor Janeza Janšo. Hrastarjeva žena pa je znana tožilka iz afere Patria. Dr. Novič je bil tako po obeh Hrastarjih, neposredno nadzorovan in po mojem mnenju se je prav v tem stanovanju, eno nadstropje više nad Novičevim zasnoval scenarij o tem kako za javnost inscenirati nadomestnega morilca. Tretja okoliščina pa je, da je bil dr. Novič v sodnem sporu s Kemijskim inštitutom zaradi kraje njegovega patenta in je bil primeren kot človek, ki naj bi imel motiv maščevanja, kar pa so sodni izvedenci vsi po vrsti ovrgli. Vse to seveda tudi Krivic dobro pozna, zato me čudi njegova trditev, da je imel Novič smolo, da mu je sodil sodnik Zvjezdan Radonjić, nič pa se ne vpraša o neverjetno spornih potezah predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je mirno gledal prekoračitev pooblastil zastopnika oškodovanke odvetnika Mihe Kuniča, ki je hotel postati glavni tožilec v celi zadevi. Tega pa mu sodnik Radonjić ni dopustil, kot tudi ni nasedel taktiki tožilstva za zavlačevanje s ciljem zastaranja zadeve.Za mene je Sodnik Zvjezdan Radonjić najpogumnejši in najučinkovitejši sodnik desetletja. V sojenju dr. Milku Noviču si je upal, kar si drugi niti v sanjah ne upajo. Razkrinkati policijsko mafijski konstrukt in nedopustne pritiske sodne oblasti iz ozadja v povezavi z razkritjem neverjetnih razmer na Kemijskem institutu in centrih odličnosti kjer se ni nagrajevalo znanstveno delo, pač pa so prali denar pridobljen s kriminalnimi posli. Ob tem ko je večina pravnikov prestrašeno molčala, se je Radonjić javno izpostavil za pravico in resnico. Postopek proti dr. Milku Noviču je v ključnih elementih izpeljal hitro, natančno in učinkovito in s tem prehitel sodno oblast, ki ga je hotela pred razglasitvijo sodbe onemogočiti in suspendirati. Prehitel jo je za 24 ur. Kljub temu njegova sodba temelji na dokazanih in verodostojnih dejstvih in na zdravi pameti. Njegov doprinos k vladavini prava pa je, spričo pomembnosti primera, edinstven. V sodbi je natančno seciral nevzdržnost sodnega konstrukta, ki je služil predvsem za prikritje pravega morilca. Sodnik Radonjić si zasluži ne le pohvalo, ampak tudi najvišje odlikovanje predsednika države. S pogumnim in poštenim sodnikom namreč stoji in pade sodstvo! S sodstvom pa stoji ali pade pravna država. Brez nje pa ni več države. Smo le plemenska skupnost brezpravnih ljudi in lahka igrača v rokah sodnih uradnikov za prikrivanje zločinov in vsakovrstnih hudodelstev. Vili Kovačič, državljan K.

Več

Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča do odločbe US o "migrantskem zakoniku" razgalilo spolitiziranost US

V osrčju te ustavnosodne presoje je vprašanje, ali zakonodajalec tujcem, ki prihajajo iz varne tretje države, ki je podpisnica prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja mednarodnih, evropskih in nacionalnih ustavnih aktov in nima sistemskih pomanjkljivosti na tem področju, v določenih posebnih okoliščinah lahko odreče podrobno in celovito individualno obravnavo glede zavrnitve njihovega vstopa v novo varno državo in bivanja na njenem ozemlju. Povsem nesporno je, da v običajnih okoliščinah tega ni mogoče storiti, če tujec zatrjuje, da v njegovem individualnem primeru vseeno obstaja nevarnost, da bo v sicer varni tretji državi, v katero bo vrnjen, vseeno mučen ali bo ta z njim nečloveško ravnala ali pa, da ga bo vrnila v državo, kjer se bo to zgodilo. Čim zatrjuje takšno nevarnost, ima v običajnih razmerah tujec pravico, da do končne odločitve o njegovih trditvah vstopi v državo sprejemnico (novo varno državo) in tam ostane vse do dokončne odločitve o njegovi vlogi. Toda v tem primeru Ustavno sodišče ni soočeno z vprašanjem, kako ravnati v običajnih razmerah. Nasprotno, vsa poanta presojanih dopolnitev členov zakona je v tem, da skušajo odgovoriti na to vprašanje v situaciji, ko se pojavilo posebne, povsem neobičajne razmere. Zakonodajalec v 10.a členu ZTuj-2 tako pravi, da o tem, ali naj se potencialno uporabi režim iz 10.b člena (ki predvideva možnost hitrega zavrženja tovrstnih vlog tujcev, ki prihajajo iz t. i. varnih držav, podpisnic omenjenih ustavnih dokumentov), ob upoštevanju načela sorazmernosti na predlog ministrstva in Vlade odloči Državni zbor.Takšna presoja oziroma tehtanje po načelu sorazmernosti o potencialniuporabi/neuporabi režima iz 10.b člena pa po izrecni določbi 10.a člena nastopi le takrat, ko bi prišlo do tako zelo izjemne situacije, ko bi bilo (lahko) ogroženo delovanje vitalnih funkcij države oziroma njenih osrednjih institucij. In še v takšnih razmerah, kot omenjeno, 10.a člen izrecno zahteva, da mora Državni zbor pri odločanju o tem, ali naj se 10.b člen sploh uporabi ali ne, upoštevati načelo sorazmernosti.  Popolnoma nesporno je, da zakon ureja neobičajno, celo izjemno situacijo, ko bi bili kot država, ki je zavezana varovanju človekovih pravic, soočeni z nehvaležno in težko dilemo – katerega od nasprotujočih si sklopov enako temeljnih in enako "absolutnih" človekovih pravic zavarovati, ko pa se v takšnih izjemnih razmerah izkaže, da ni mogoče obvarovati obeh, da bo torej država, karkoli že bo storila, posegla v eno ali drugo oziroma celo eno in isto (sic!) "absolutno" človekovo pravico. Kdor vztraja na intelektualni poštenosti, si ne sme, tako kot večina tega sodišča, zatiskati oči pred dejstvom, da takšne neobičajne razmere glede na spremenjene razmere v migracijski stvarnosti, v nekem trenutku lahko nastopijo in da je zakon to vnaprej želel urediti (večina, nasprotno, zakonu vsili neresnično vsebino, kot da je z 10.b členom želel odklanjati pravice v običajnem stanju, sic!). Vzemimo primer. Ob spremenjenih razmerah se lahko npr. nekoč zgodi, da se iz vseh okoliških držav na slovensko mejo in ozemlje izlijejo več milijonske pomoči potrebne množice. Zamislimo si razmere, ko bi ob primerni razporeditvi takšnih množic po okoliških varnih državah, in v ustreznem delu tudi Sloveniji, njihovo začasno bivanje tam in v Sloveniji bilo povsem znosno. Obenem pa bi v primeru, če jim Slovenija v skladu z 10.b členom ne bi v nobenem primeru smela zavreči njihovih prošenj za vstop in bivanje v njej, ampak bi jih za čas do končne podrobne odločitve morala sprejeti prav vse, to ob določenih okoliščinah vsekakor lahko pomenilo, da bi Slovenija dopustila in s tem celo sama povzročila mučenje in nečloveško ravnanje velikih razsežnosti in to v okoliščinah, ko bi mučenje velikih razsežnosti sicer z lahkoto, ob uporabi 10.b člena, preprečila tako na ozemlju Slovenije kot na ozemljih okoliških držav. Lahko si je zamisliti scenarij, ko bi ob takšnem masovnem sprejemu množic, za katere smo sicer kot človeštvo dolžni poskrbeti, konkretno v Sloveniji zmanjkalo sredstev do mere, ki bi ogrozila delovanje osrednjih vitalnih institucij in s tem države kot take. Sredi zime bi zaradi mraza umiralo in zmrzovalo na tisoče ljudi, tujcev in državljanov. Ker bi dobrine skupnosti zaradi reševanjaživljenj in drugih osnovnih potreb človeka bili zavezani nesebično deliti s takšnim radikalno povečanim številom, kar je sicer prav, je dejstvo, da bi s tem bile nadaljnje žrtve tudi preostali državljani in tujci, najprej prav tisti iz socialnega dna, ki bi prvi ostali brez nujno potrebne podpore državnega socialnega sistema (vitalne funkcije države bi bile onemogočene), nato tisti v bolnišnicah, ki jim ne bi več mogli zagotoviti osnovnega zdravstvenega varstva, ki bi v običajnih razmerah sicer zagotavljal lahko ozdravitev, zdaj pa to ne bi bilo več dostopno in bi pomenilo smrt, hudo trpljenje ali trajno poslabšanjezdravja. Vsaj pri večjem delu prebivalstva bi prišlo tudi do hujših oblik lakote, ki so po mednarodni judikaturi izrecno prav tako ena od oblik mučenja in nečloveškega ravnanja. In še in še si lahko predstavljamo situacije, ko bi zavezanost k sprejemu in popolni  procesni obravnavi v nekih neobičajnih razmerah vodila do tovrstnih masovnih posegov v najbolj temeljne absolutne človekove pravice – v masovno kršitev prepovedi mučenja. Po ustaljeni razlagi evropskih nadnacionalnih in nacionalnih ustavnih sodišč v definicijomučenja in nečloveškega ravnanja sodijo marsikatere oblike neizpolnitve minimumov človeka vrednega življenja. Bistvo izjemnih scenarijev je v tem, da pokažejo na neovrgljivo dejstvo, da v življenju žal obstajajo tudi takšni "trki" dveh "absolutnih" in enako temeljnih, ter celo istih (sic!), pravic, ko je država soočena z nehvaležno dilemo: nezmožnost izključitve mučenja ali nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve na eni strani in v opisanih okoliščinah še bistveno hujše mučenje in nečloveško ravnanje masovnih razsežnosti na drugi strani. Kdor bi trdil, da nehvaležna dilema ne obstaja ali ne more obstajati, ne bi govoril resnice oziroma ne bi ravnal intelektualno pošteno in bi se bilo treba vprašati po njegovem namenu.  Ker so takšne ali podobne izjemne situacije seveda mogoče, je legitimno in potrebno, da o njih vnaprej razmišlja tudi zakonodajalec, kot tisti, ki je poklican za urejanje razmer v neki državi, ob tem svojem nehvaležnem premisleku pa vsaj v primeru trka istih pravic celo dolžan upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Točno to je izrecno zapisal v zakonskodoločbo, ko je v 10.a členu predpisal, da se o uporabi 10.b člena v izjemnih, neobičajnih situacijah, na predlog ministrstva in Vlade odloči Državni zbor "ob upoštevanju načela sorazmernosti". Če pa upoštevamo načelo sorazmernosti, nam morda pove vsaj to, da bo takrat, ko bi množice ob zavrženju vlog ustrezno sistemsko razporedili po okoliških varnih državah, tako da do množičnega mučenja in nečloveškega ravnanja ne bi prišlo, morda ustavno skladno ali celo ustavno nujno odločiti, saj je alternativa – ko s sprejemompovzročimo masovno nečloveško ravnanje in mučenje ali vemo, da bomo to storili – nesprejemljiva ravno iz razloga prepovedi (še hujših in celo) masovnih oblik mučenja oziroma nečloveškega ravnanja. Če pa je tako, bi bil zakon v tem delu – zaradi spretno zapisanega pogoja sorazmernosti glede odločitve o uporabi režima iz 10.b člena – morda lahko skladen z Ustavo. To obenem pomeni, da so nosilni razlogi večine, ki napačno vsiljujejo, kot da presojamo običajne razmere, ter napačno predpostavijo, kot da se kršitev absolutne prepovedi mučenja lahko zgodi le v eno smer, v drugo pa ne, logičnonekonsistentni in se ne soočijo z resnično dilemo, ki v jedru problema v resnici obstaja in s tem ostaja nerešena in celo nedotaknjena.  Ob vztrajnem soočanju večine z opisano dilemo, se je ta naposled odločila za nenavaden obid tega jedra problema. Namesto, da bi se soočila z vprašanjem, ali je zakon protiustaven kljub temu, da predvideva, da je v izjemnih razmerah glede neizogibnega poseganja v "absolutne" pravice (ki, kot vidimo, morda na koncu vendarle niso tako absolutne, to vprašanje puščam odprto) hočeš nočeš treba upoštevati načelo sorazmernosti, si je preprosto izmislila, da presojane zakonske določbe naenkrat urejajo krnjenje pravic v običajnih, in ne neobičajnih, okoliščinah (sic!). Ta "obidni manever" pa je neresničen in si ga je večina dovolila kljub temu, da je ne samo zakonodajalcu, temveč celotni Sloveniji, ki je ob burnih razpravah spremljala sprejem teh posebnih določbzakona, jasno, da je bil namen konkretnih zakonskih dopolnitev urediti stanje vneobičajnih, spremenjenih situacijah, ko so ali bi s sprejemom ogromnega števila ljudi bile ogrožene "vitalne funkcije države" in delovanje osrednjih institucij, kot to tudi izrecno določa dikcija zakona. S tako nasilno reinterpretacijo konkretnih zakonskih dopolnitev, njihovih besedil kot tudi povsem znanega namena, češ da naj bi bila mišljena za odrekanje temeljnih pravic v povsem običajnih razmerah, je večina po moji oceni ravnalanepošteno v razmerju do zakonodajne veje oblasti. Kateri motiv je večino vodil v to, da se je ne le izognila osrednjemu intelektualnemu izzivu odgovoriti na nehvaležno dilemo v jedru presojane ureditve, ampak pri tem tudi spremenila namen in besedilo zakonske določbe, prepuščam v končno oceno državljankam in državljanom, v imenu katerih naj bi sodišče sodilo. Po moji presoji se je namesto z jedrom pravne in intelektualne dileme, ki je težka in nehvaležna, a odločilna, raje napačno pustila zapeljati v potrjevanje "pravilnega" izmed stališč znotraj prestižnih političnih bojev, ki smo jim okoli teh zakonskih dopolnitev bili priča. S tem je, hočeš nočeš, sama odločila politično, pa tudi intelektualnopodhranjeno, namesto pravno in intelektualno pošteno. Večni boj volje in razuma. Ker se večina v jedro problema ni hotela spustiti in ga presojati (kot izhaja iz zgoraj opisane nehvaležne dileme, bi bil rezultat poštene presoje vse prej kot jasen), tudi sam nisem imel možnosti vsestranske intersubjektivne preučitve in opredelitve do tega pravnega in intelektualnega bistva, ki je zdaj žal pometeno pod preprogo. Dilemo sem poznal še iz svojega izključno akademskega delovanja, še preden sem nastopil službo ustavnega sodnika. Vem, da gre za prvovrstno ustavnopravno dilemo, k razreševanju katere je poklicano tudi, in predvsem, najvišje sodišče vsake, na razsvetljenski idejiutemeljene, demokratične države. Glede jedrnega vsebinskega vprašanja torej moje stališče v tem ločenem mnenju namenoma (še) ni pojasnjeno. So pa nosilni razlogi večine zame tako zelo nesprejemljivi ter notranje protislovni (z argumentom, da je prepoved mučenja absolutna in ne dovoli tehtanja, je ravno izvedla tehtanje in sicer tako, da je v izjemnih razmerah z Ustavno močjo zapovedala odločitev za mučenje še večjih razsežnosti, s čemer je kršila lasten nosilni razlog svoje odločitve), da v prid odločbe, ki temelji v celoti na takšni podlagi, nisem mogel glasovati, kot tudi ne za zaključek, da naj bi bil ob neresnični reinterpretaciji 10.a člena (češ, da gre za urejanje v običajnihrazmerah) protiustaven zgolj 10.b člen. Bistvo je namreč skrito v 10.a členu in tega sodišče ni želelo presojati, kljub temu, da bi to lahko storilo in bi to po moji oceni moralo storiti.  Kjer pa bi po moji presoji morda vseeno lahko šlo za protiustavnost, je nedoločnost 10.a člena in v tej zvezi posledično tudi protiustavnost 10.b člena (toda o razveljavitvi obeh na tej konsistentni podlagi, s čemer bi morda lahko soglašal, žal nismo odločili). Kljub temu, da je po eni strani jasno, da gre pri presojanih zakonskih dopolnitvah za namen urejanjaneobičajnih, izjemnih situacij, ko so (lahko) ogrožene vitalne funkcije države in s tem najbolj temeljne človekove pravice na ozemlju, kjer je za njihovo uresničevanje odgovorna Slovenija, bi po drugi strani samo besedilo dopolnjenih določb vseeno lahko bilo bolj podrobno dorečeno. Še posebej zato, ker gre za vprašanje morebitnega posega v najbolj temeljne pravice, bi bilo z vidika predvidljivosti in določnosti, torej zahteve iz 2. člena Ustave, morda potrebno še bolj določno predpisati, kaj bolj konkretno pomeni, da so v nekem trenutku (lahko) ogrožene vitalne funkcije države, ter kako točno se takšna situacija razlikuje od izrednih in vojnih razmer, kar je načeloma sicer povsem mogoče; to, da Ustava izrecno govori zgolj o izrednih razmerah na eni strani in o običajnem stanju na drugi, o tretjih, četrtih ali petih posebnih razmerah pa ne, seveda v ničemer ne preprečuje, da bi bilo potrebno posebne dejanske razmere glede relevantnih razlik obravnavati drugače kot običajne. Da naj bi bila ustavna omemba zgolj običajnih in izrednih/vojnih razmer razlog, da naj bi s presojanimi zakonskimi dopolnitvami zakonodajalec želel ali moral urejati običajno stanje (tertium non datur), je samo še eden od vsebinsko praznih formalizmov, s katerimi se večina skuša izogniti odločanju o predstavljenem vsebinskem jedru dileme, kjer pa želeni in vnaprej izbrani rezultat("ampak, ali to pomeni, da zakona ne bomo mogli razveljaviti?") ni več zagotovljen. D O D A T E KZgornje odklonilno ločeno mnenje sem napisal že k prvotni odločitvi v tej zadevi, dne 26. 6. 2019. Tista odločitev je bila nato kasneje formalno revotirana – svoj glas sem spremenil v glas proti odločbi, ker so me razlogi iz lastnega ločenega mnenja prepričali, da se z večino razhajam do te mere, da odločitvi ne morem pritrditi. Ob ponovnem glasovanju v zadevi sem torej glasoval odklonilno, prav tako kot je pojasnjeno v zgornjem odklonilnem ločenem mnenju, zato ga zgoraj puščam v celoti enakega.  Tu na tem mestu mu danes, 27. 9. 2019, dodajam še »Dodatek«, v katerem sledim svoji prisegi, da bom ravnal po svoji vesti in kot samostojen, neodvisen sodnik. Zato želim javnosti sporočiti, da je po moji odločitvi, da glasujem proti in po napisanem odklonilnem ločenem mnenju prišlo do nedopustnih pritiskov name, da bi spremenil vsebino svojega ločenega mnenja, kot tudi do ex post navajanja direktnih neresnic, da bi se nekateri kolegi pred javnostjo oprali kritike iz tega ločenega mnenja. Z javnim obelodanjenjem takega, v demokratični družbi nedopustnega početja s strani nekaterih kolegov, sem primoran zavarovati svojo sodniško neodvisnost.  Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja – moja temeljito in iskreno argumentirana stališča ter zaznave – ter sugeriralo, naj jih spremenim! Sugestije o kakršnemkoli spreminjanju vsebine ločenega mnenja sem najostreje zavrnil, saj gre v njej za resnične in temeljito argumentirane, četudi za večinsko stališče neugodne, zaključke in razkritja.Če bo za zavarovanje moje sodniške neodvisnosti, za kar sem pred državljani dal svojo prisego, potrebno, bom o podrobnostih tega dela pritiskov še javno spregovoril.  Ko sem pritiske po spreminjanju vsebine ločenega mnenja v bran svoje sodniške neodvisnosti zavrnil, pa se neprimernosti niso končale. Kasneje, ko smo o tej zadevi ponovno formalno odločili (zgoraj omenjena revotacija), je sodnik Accetto poskušal očitke iz mojega ločenega mnenja relativizirati z napovedjo, da bo v svojem ločenem mnenju, ki ga bo šele pisal, polemiziral z navedbo iz mojega ločenega mnenja o rezultatskem  pristopu k odločanju. Toda pri tem je navedel direktno neresnico. Izjavil je, da naj ne bi nihče od sodnic oziroma sodnikov izrekel besed, ki sem jih citiral na koncu svojega ločenega mnenja. Tam sem razkril, da je bil del logike pri odločanju nekaterih ta, da čebomo pri razlagi izpodbijanega člena upoštevali načelo sorazmernosti, kar je v dilemah »mučenje-mučenje« po naravi stvari neizogibno in kar izrecno zahteva tudi izpodbijani člen, "to pomeni, da zakona ne bomo mogli razveljaviti", kar pa je bil "argument", ki naj bi razblinil dvome o tem, po kateri poti je treba razlogovati. Sodnik Accetto je osporaval ta del mojega ločenega mnenja zato, da bi lahko po revotaciji v svojem ločenem mnenju, ki ga pred revotacijo ni podal, relativiziral moj očitek o rezultatskem odločanju, s tem pa pred javnostjo kazal drugačno podobo odločanja sodišča (nerezultatsko) kot je v resnici bila. Toda njegovo zanikanje, da bi bila taka izjava podana, je neresnično. Citirano izjavo je na seji izrekla sodnica poročevalka in zoper izjavo sem takrat tudi protestiral, enako kot sem to napravil že večkrat do sedaj, ko je bodisi ta ista sodnica, ali pa katerikoli drugi od kolegov/kolegic kar izrecno razkril/a rezultatski način odločanja te sestave ustavnega sodišča. Že večkrat na tem sodišču sem namreč slišal zame nesprejemljive izjave, kot je npr: "to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti". Vsakič, tudi v tem primeru, sem se nanje kritično odzval. V teoriji in primerjalni ustavni stroki je namreč rezultatsko odločanje soglasno sprejeto kot nekaj najbolj zavržnega, saj gre za kršitev sodniške neodvisnosti in nepristranskosti. Sodnik mora glede rezultata vselej biti odprt in slediti zgolj toku argumentacije, h kateremukoli rezultatu že ga ta naposled pripelje. Rezultat izveš šele čisto na koncu, ko te tja pripelje, ali pa ne, zgolj in samo argumentacija. Zgolj to je uresničitev vloge neodvisnega in nepristranskega sodnika. Tej sestavi sodišča se je prevečkrat zgodilo obratno, kar so tu in tam posamezni sodnikioziroma sodnice, kot tudi v tem primeru, celo pospremili s povsem neprimernimi izrecnimi izjavami, ki so omenjeno rezultatskost kar eksplicitno obelodanile. Vse to je nezdružljivo s pojmovanjem neodvisnega in nepristranskega ustavnega sojenja, kot ga pojmuje svobodna demokratična tradicija Zahoda.  Sodnik Accetto se je torej počutil poklicanega, da pred javnostjo ta del moje kritike relativizira z neresnico, ki jo lahko vključi v svoje ločeno mnenje (tega piše šele, ko se je že seznanil z mojim, jaz pa obratno se z njegovim ne morem) in s tem v javnosti ustvari vtis, kot da je bilo pri odločanju vse v redu in da ni bilo izjav o rezultatskem pristopu. Idealno bi k njegovemu ločenemu mnenju v tem delu nato pritegnili še nekateri izmeddrugih sodnikov in v javnosti bi se ustvaril vtis, kot da sodnik Jaklič navaja neresnico. Dopuščam možnost, da sodnik Accetto na seji sporne izjave morda zgolj ni slišal (taka izjava bi sicer iz nepozornosti morala »zbuditi« prav vsakega sodnika), toda njegovo preteklo ravnanje v podobnem slučaju, ko je šlo za vprašanje priznanja resnice, ni v prid tej benigni razlagi.  Ko je šlo za odločanje o zelo podobno politično nabitem primeru, celo ob istih akterjih, namreč o referendumu o Drugem tiru, kjer je bilo tako kot sedaj v obravnavano zadevo močno vpeto vodstvo takrat vodilne vladne stranke SMC, je g. Vili Kovačič kot udeleženec v postopku zahteval izločitev sodnika Accetta. Navedel je, da naj bi sodnik Accetto sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega  programa. Sodnik Accetto je ob odločanju o njegovi morebitni izločitvi iz razloga videza nepristranskosti takrat te navedbe izrecno zavrnil, češ, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev. Kolegice in kolegi ustavni sodniki sodnika Accetta takrat zato niso izločili.1 Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval. Podajal je dokaj obširne in podrobne pisne vsebinskepredloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Te je med drugim pošiljal neposredno dr. Brglezu in dr. Cerarju, pri čemer je ob tem tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen »tihi podpornik« (citirani besedi sta njegovi lastni iz teh izmenjav). Ker sem ob odločanju o njegovi ne/izločitvi takrat za to njegovo sodelovanje pri nastajanju programa vedel, mi vest ni pustila, da bi na podlagi neresnice, ki jo je sodnik Accetto ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi očitno navedel, da namreč pri nastajanju programa ni sodeloval, glasoval za njegovo izločitev, in ne tako, kotje na podlagi njegovega neresničnega pojasnila odločila večina (da se ga ne izloči). Ko sem takrat k odločitvi večine o njegovi neizločitvi napovedal odklonilno ločeno mnenje (čeprav razlogov zanj tisti hip nisem tako podrobno razkril, kot sem jih tu, sem jih pa vseeno abstraktno nakazal), se je name vsul podoben plaz pritiskov s strani nekaterih kolegov/kolegic, kot se je tudi sedaj, v tem primeru. Takrat sem se nato v korist pomiritve med sodnicami in sodniki odpovedal pisanju ločenega mnenja, vseeno pa sem vztrajal, da mi vest in prisega ne pustita glasovati za neizločitev, ker lahko glasujem zgolj zaizločitev in sem tako tudi storil.  Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkov te neresnice pa je bil, da je sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi.Razkrivam jo, ker se je podoben pojav sedaj ponovil. Ta isti sodnik želi zaradi varovanja navidezne avtoritete sodišča, in morda svoje podobe v javnosti, sprevrženo relativizirati mojo resnično trditev o tem, kako je sodnica poročevalka, kot tudi že nekajkrat do sedaj, tudi v tem primeru rezultatsko odločanje sodišča pospremila z izjavo, ki je takšno neprimerno odločanje še besedno izrecno potrdila. Ob ponavljanju tega načina postopanja, ki takrat ob odločanju o Accettovi (ne)izločitvi očitno ni bil enkraten eksces, jepomembno, da državljanke in državljani izvedo, kakšna sestava sodišča jim sodi. Takšno sodišče prestopa meje ustavnosodnega postopanja v svobodni demokratični družbi. Moja vest in prisega zahtevata, da to neposredno in brez olepševanja povem.  Zaradi varstva svoje sodniške neodvisnosti na koncu omenjam še to, da je ta isti sodnik že večkrat agitiral za to, da bi omejili možnost ločenih mnenj. Podal je npr. predlog, da bi večina imela možnost odgovorov na ločena mnenja, avtorji ločenih mnenj pa možnosti odgovora na tak odgovor večine ne bi imeli. Tudi o »demokratičnosti« takega predloga instanja duha, ki ga razkriva, si državljanke in državljani lahko ustvarijo lastno mnenje. 1 Sklep U-I-191/17, z dne 11. 1. 2018. Posledično tudi sklep U-I-1072/18 z dne 13. 9. 2018.DDr. Klemen JakličSodnik

Več

Vane K. Tegov: J'accuse! Obtožujem zaradi ukradene prihodnosti in mučne sedanjosit!

Obtožujem, ker smo postali država, v kateri živimo prvorazredni in drugorazredni državljani. Obtožujem, ker smo postali država z najbolj obsežnim sodnim  aparatom in najbolj razvejanim pravosodnim sistemom, ki je popolnoma učinkovit. Obenem je pravosodje najbolj prežeto z ideološko miselnostjo in kadri iz prejšnjega ideološko enostransko s komunizmom obarvanega režima. Pravo je v službi »pravih,« pravosodje v službi »pravovernih« in prvorazrednih. Prvorazredni se kljub očitnosti očitanega brez obtožb prosto sprehajajoči. Drugorazredni so samo zaradi tega, ker niso pravih barv  ali bog ne daj napačnih nazorov, brez pravih dokazov ali pa na  povsem napačnih postulatih, zaprti ali zaznamovani z dolgotrajnim psihičnim izčrpavanjem za nekaj, česar niso krivi. Ali pa za par sto evrov ostanejo brez vsega, oropani človeškega dostojanstva. Obtožujem za napačno in krivično socialno politiko. Medtem, ko se nekaterim odpisujejo dolgovi v višini 29 milijonov evrov, drugi zbiramo zamaške in donacije za obolele otroke. Tudi, ko se zbere dovolj denarja, v kolikor to ne počne ta pravi, se najde cokla v za lase privlečenem odstavku nekega predpisa, da učinek akcije zbledi ali se ga celo izniči. Medtem, ko imajo nekateri upokojenci različne privilegirane dodatke, s katerimi lagodno živijo, druge skrbi ali bodo z zneskom pokojnine po 40 letih delovne dobe sploh lahko preživeli mesec. Odvzamejo jim tisto, kar jim je edino še ostalo, človeško dostojanstvo. Sedanja vlada je pripravljena nameniti 74,5 milijona evrov za različne analize in študije o dolgotrajni oskrbi, v izgradnjo domov za ostarele pa ne bi investirala niti evra. Ravno tisti ki so vso življenje delali, da bi imeli dostojno življenje na stara leta in streho nad glavo, so odvisni od svojcev, ki si še niso do konca  utrdili svoj status. Tudi tukaj so eni povišani v kasto privilegiranih rdečih baronov, drugi pa v ponižujoče stanje v družbi, kljub očitnemu vseživljenjskemu delu in prizadevanju. Obtožujem Vlado Marjana Šarca, ki pleteniči kako zelo smo varni, ilegalni migranti pa se po državi prosto sprehajajo in povzročajo težave. Tudi njegovega ministra, ki namesto da bi s svojim aparatom, ki ga ima na razpolago za vzdrževanje stanja na meji in ostalo problematiko, povezano z varnostjo meje in posledično temu lastnih državljanov, se skriva z ne pojavljanjem  ali pa se pojavi s floskulami, kako je stanje na področju varnosti pod kontrolo ter da lahko mirno spimo. Naslednji dan pa, glede na statistiko, je ujetih na vseh mejnih prehodih in izven njih 100, 200 ali več tujcev/ilegalnih migrantov, seveda brez dokumentov in iz oddaljenih nevojnih držav in dežel. Policiste pa spremenijo v taksiste do prvega namestitvenega doma, kjer pa oskrba za takšnega gosta stane »prijaznih« 1963 EUR. Imajo celo pravico pritoževati se glede na ponujeno, kar pa lastni državljani lahko sanjamo.   Obtožujem vlado in Ministrstvo (ministra ne morem, ker se jih prepogosto menjuje in so prej diletanti kot  ministri) za zdravje, da  pred našimi očmi razpada zdravstvo, da je vse več prisoten kader,  ki ni primeren za nas  in za že dosežen nivo zdravstva. Mladi izšolani pa  odhajajo v tujino zaradi brezperspektivnosti življenje pri nas. Ko pa se preiskujejo nepravilnosti v zdravstvu, se zgodijo pravi pogromi nad tistimi, ki so se drznili dotakniti nedotakljivih, njihovih in njihovega feuda, napajališča za njihove apetite in lobije, ki jih morajo »hraniti« in nahraniti do sitega. Bolj neukega in bosega ministra postavijo, lažje se ga »šofira« Obtožujem vse tiste, ki delajo na tem, da je Slovenija samo Ljubljana. Ne, Ljubljana ni edini vrt, njiva, travnik, ki ga je treba negovati. Slovenija je bistveno več kot le Ljubljana in vsepovsod, kjer je slovenska zemlja, se morajo ljudje državljani počutiti kot njeni, materi Sloveniji pripadajoči.  Slovenija ne sme in ne more biti država, kjer domoljubje ne bo vrednota in kjer bo krivičnost imela domovinsko pravico. Vsi in vsepovsod po Sloveniji smo enako vredni državljani in državljanke. Domoljubje je naše neodtujljivo čutenje in ponos, ki ga kažemo in zmoremo, je samo naš, tako kot je Slovenija, mati vseh nas. Da bi nas bilo čim več takšnih, ki imamo poosebljen ta občutek in da nas bo še več, ki se ne bo(mo)ste sramovali svojega čutenja, je potrebno stopiti skupaj, se oglasiti in povedati, kaj nas muči in tare, namesto da nas žre.   Zato tudi pozivam da se sliši naš glas, že  pojutrišnjem v Ljubljani na Prešercu. Rešimo Slovenijo! Vane K. Tegov

Več

Vane K. Tegov Marjan Šarec, paž na dvoru Vlade, ki kraljevič ne bo postal, še manj kraljeval«

 Šarčevo krjaveljsko kraljestvo,  ki zmešano z dolgoletno kronično neizobraženostjo in nerazgledanostjo in ozkogledo provincialno neprenosljivo zabitostjo posebne vrste, se  drugače  ne more prikazati kot scanje proti vetru ko si najbolj poscan prav ti, ki ščiješ proti vetru.  Fant ali politični »fánte«, ki nikoli ni blata s provincialnih čevljev spravil do konca, bo več blatnih in karakternih nedodelanih sledi pustil v politiki kot pa kar koli koristnega  in uporabnega za prihodnje čase. Kaj se pravzaprav dogaja? Veliko očitnega, še bolj pa manj očitnega.  Očitno je da ta vlada ki se postavlja z svojo liberalnostjo in socialnostjo hkrati, da kljub konjukture, se pravi ugodnih gospodarskih razmer ter posledično temu zadovoljivo visoka stopnja gospodarske rasti, se še vedno »boksa« sama s sabo in svojimi koalicijskimi partnerji za pokrivanje raznovrstnih  predvolilnih in povolilnih obljub, obenem pa izgublja občutek, ali pa ne, za tiste ki potrebujejo določene transferje in blagajne iz katere se vzdržuje njihov socialni in življenjski  minimum.  Manj očitno je da se ne morejo dogovoriti ker sami ne zmorejo toliko  strokovnega znanja da izoblikujejo pretehtane in tehtne strokovne predloge, kljub zaposlovanju po strankokratskih merilih zaradi premalo strokovnega znanja. Najbolj očitno pa je da se gre za reševanje lastne kože, oziroma obstoja te vlade in vseh  v koaliciji in ob koaliciji, ki so si zastavili drugačen »teaming« in agendo za realizacijo obljubljenega, zaupanega jim ali nujno potrebnega vsem tistem ki  si jim dolžni za njihovo inavguracijo  in obstoj. Ko pa teče voda v grlo in nestrinjanja in navzkrižje »interesov« je v hudem navzkrižju potreb tistih ki rabijo več(strice, tete in ostali z ozadja in ospredja) pa postane kritično in vajenci oziroma nameščenci,  ki delujejo pod blagovno znamko »Vlada« z svojo ravno »pravšno« večino, dokler je, panično iščejo »vir« . Koalicija in partnerstvo z Levico se v teh dneh lomita na pomoči najbolj ranljivim. Prepirajo se o 16 milijonih evrov. Jemlje se najbolj občutljivi skupini, Takšno junaštvo je najlažje preizkusiti na tej kategoriji   upravičenih  do teh transferjev. Sami heroji, v resnici pa kukavice.  V naslednji fazi pa se zgodi kaj. Demagogija. Z glavnim demagogom , zapeljevalcem ljudstva vstran od svoje nesposobnosti , k nesposobnostjo drugih. Jasno da tukaj nastopi glavni igralec, ki odlično obvlada igro, na podlagi pridobljene kvalifikacije. Manipulira v slogu: “Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil,” ali “Seveda pa je pred nami sprejemanje proračuna za leti 2020 in 2021, kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko. Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo.” Odgovorov nima ima izgovorov. To je odraz vsega kaj  zmore. Histerično obmetavanje  svojih koalicijskih partnerjev  z  tem da jih zanimajo ozki politični interesi, da ne razumejo širše slike in da so ozkogledi, da rušijo  do sedaj doseženo.  Na drugi strani ga »izsiljujejo«  tisti  od katerih je pravzaprav odvisen oziroma njegova neznosnost lahkotnost vladanja in »krmiljenjem « barke  z imenom Vlada, po  do sedaj plitvih vodah političnega morja in brez preveč očitnih čereh. Sam Šarec sicer pravi da, »da poslance Levice spoštuje, a jim očita, da ne želijo prevzemati funkcij in odgovornosti. “Delovanje po načelu ‘jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden’ je zgrešeno” . Levica pa njemu jemlje veter iz jader vedoč da je sama LMŠ  na prenekaterem  področju kjer potrebuje  znanje in izkušenj z urejanjem zakonodajnih področij  dejansko vsebinsko prazna.V tekmi za »dober« vtis se pojavljajo mediatorji je pojavljajo »mirovniki« ala Dejan Židan, za slovenske razmere znan specialist za prašičerejo, sila nevešč pa v politiki kadar se pričakuje neka vrsta kreativnosti.  Opozoril bi naj na  politične posledice napenjanja mišic znotraj koalicije, ki lahko ogrozijo njihovo vlado: “Če v naslednjih dneh ne bomo vsi skupaj stopili korak nazaj in se umirjeno pogovorili za skupno mizo, po nepotrebnem ogrožamo to koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo koristna.” Ogrožena bo vaša  koalicija, vaši interesi, vaših stricev in tet,  vaših političnih »riti«, ki so vajeni oblazinjenih »zicev« in ne potrebe Slovenije po takšni Vladi.Marjan Šarec,  je vse manj verodostojen, v kolikor je sploh kdaj bil, postaja škilast  od beganja z očmi iz enega konca na drugi, ko ga vsi »cukajo«  in vlečejo za rokav ter sprašujejo kako boste to rešili,kako boste to uredili, ali je res to ali ono, daje polno praznih in ne vsebinskih odgovorov,  kot je sam pravzaprav  brez vsebine, samo z prazno obliko, ki se mu še ta podre v kolikor nima nekoga zraven pa četudi pripadnika CVZ( centra za varstvo in zaščito ali drugače imenovani  flaster varnostniki ), da odrine kakšno preveč zvedavo novinarko. Postaja kot kakšen nezadovoljen »pažek« na dvoru,  kjer se imajo vsi dvorjani bolje kot on sam, čeprav kot nadobuden  plemič bi moral biti prav on najbolj obetaven in opažen.  Strici so že ugotovili  da  v resnici ne sme zasesti  prestol in vzeti vladarsko žezlo v roke.Resnica pa je dejansko  takšna da imamo popolnoma nesposobnega premierja in tudi popolnoma nesposobne ministre, izjeme ni med njimi in en med tistimi blizu vlade. Slovenija kot država in njene ljudi je res trpežna, da vse to prenaša in prenese, vendar  pa obstaja rsnična  bojazen , da ni tako bogata, da bi lahko trajali v nedogled ti poskusi in to plenjeno ter zapravljanje brez haska. Na zunaj so z svojim »znanjem« porabili ves moralni in politični  kredit, pri domačem zaupanju pa se ljudem vse bolj svita, da s to vlado in »pametjo« ki jo premore, ne  bo lepšega jutri   ampak turoben vsakdan. Da bi lepše zaživeli in bolje živeli pa potrebujemo  nekaj povsem drugega  kot imamo ta hip.   Potrebujemo Vlado, prav tako resnično vladanje in ne grabež, varnost doma, varno življenje, socialno in  fizično in ne bojazen in strah. Zato delajmo na spremembah, da se zgodi sprememba, čim prej! Vane K. Tegov

Več

Vane K. Tegov: "Tam kjer večno sonce sije, tam danes usoda in zgodovina naroda gnije!

Tam, kot v svoji skladbi napisani pred 40 leti, poje hrvaški pevec Dado Topić, tam še vedno sonce sije, ampak to sonce ne obsije vseh enako.  Sije  in obsije selektivno, glede na podobnost, pohlevnost, pripadnost in klečeplaznost, na eni strani ter tiste, ki ta sij podkrepijo s korupcijo, krajo državnega denarja, podkupovanjem vseh in vsakogar za čim večjo osebno korist. To je to sonce, ki ga trenutno določa  Zoran Zaev in SDSM, oziroma klike podvržene pod polnim in popolnim vplivom  nekdanjega Strumičkega šerifa, beri župana  ter družinske klike. Enostavno bi  način vladanja preimenovali Strumička dalavera (strumički zmikavti). Kamorkoli se spodoben človek obrne v tej nesrečni zemlji, naleti na sledi in prstne odtise s podpisom Zaev. Afere, ki nastajajo na dnevni bazi, se med seboj prepletajo, akterji mnogokrat, režiser je pa tako in toliko zaposlen, da pomeša scenarije in igralce. V aferi »reket« ali jemanje denarja ( v milijonskih  EUR zneskih) za nedotakljivost, prednost pri državnih poslih, tenderjih povezanimi z EU sredstvi, je že tako rekoč  podrejeno specialno državno tožilstvo ter najbolj odgovorno med njimi, Katico Janevo, že  žrtvoval, mu iz omar raznih organov pred noge padajo, kupi kompromitirajočih dokumentov in iz njih ven štrlijo osebe do vratu pogreznjenimi v korupcijo kjer ima zadnjo  besedo prav on, Zoran Zaev. Organi, ki preiskujejo, tudi  določajo stopnjo zaupanja posameznih dokumentov in svežnjev dokumentov. Seveda to morajo storiti pravočasno in je zadeva rešena oziroma umaknjena z oči javnosti, posebej zainteresirane javnosti ali medijev. V množice teh odkritij ter mnogo poštenih in  občutljivih duš ali skesancev, se zgodi da kakšna zadeva ne dobo pravočasno oznako »strogo zaupno« oziroma klasifikacijo. To se je zgodilo z urednikom portala Infomax, Aleksandrom Mitovskim. Njegov primer razkritja, čeprav ni bil klasificiran s kakršno koli stopnjo zaupnosti, ga je stalo nekaj dni oziroma tednov, pa na koncu ni bilo nič za kaj bi ga prijeli. Prijel se ga je sloves, da preveč vrta in da je zvedav ter seveda škodljiv kot medij. Z druge strani pa se je zgodilo, da v primeru »Reket« kjer je  novinar 24 novice razkril posebne preiskovalne metode  Katice Janeve z jasno določenim nivojem ali stopnje zaupnost, pa je preživel brez prask. Zato ker je naklonjen novo nastali situaciji in razkrivanjem ozadij okrog reketiranja ter posledično od glave oktopoda. Čeprav je jasno, da nobeden novinar ali medij ne more bit odgovoren, če si nekdo v okviru tožilstva ne more zagotoviti tajnost preiskave. V kolikor novinar to dobi v roke in je v javnem interesu, to mora objaviti. Slabo luč meče na vse kar je v nasprotju s temi načeli  o svobodi medijev in pisane besede, ime Samuela Žbogarja, veleposlanika EU v Makedoniji. Ta  si je dovolil ta luksuz, pa ne prvič, da je okrcal  urednika Infomax-a, da mu ni bilo potrebno dokumente četudi je to dobil v roke in da mu standardi in etičnost svojega ceha to pravzaprav narekujejo. Prej omenjenega urednika 24Novice  pa niti z besedico, čeprav je razkril klasificirano gradivo. Tukaj se vidi katero EU predstavlja Žbogar, tisto z dvojnimi merili in tisto, ki si je zamislil da  jo mora, Evropa dveh obrazov enega svetohlinskega in enega pravičniškega. To pa ni njegov prvi kiks v zvezi njegovim veleposlaniškim delom ali zastopanjem EU v Makedoniji. Na dan prihajajo njegove umazane posle in dejanja okoli prirejanja rezultatov referenduma v zvezi z spremembo imena in »odpravljanjem« zadnje ovire na poti k »svetli« prihodnosti in   članstva Makedonije v Evropski uniji in NATO. Celo tako daleč se je spuščal, da je brez  zadrška in takta govoril v koliko se to ne bo zgodilo, namreč pozitivni izid in zadosti prepričljiv odstotek na referendumu, da bodo  morali vrniti dobljena vabila za začetek predpristopnih pogajanj. Žbogar je že predolgo na Balkanu. Je že skoraj postal Kosovski zet, v Makedoniji se odlično počuti, netaktno  posiljuje svoje mnenje, ki ni ravno sestavljivo s samim stanjem, ki ga imajo ta trenutek tam. Kljub vsemi »pozitivno« storjenemu do sedaj, se zna zgoditi da bo zadeva okoli »zgodovinskega« dosežka, in kasneje »uspelega » referenduma,  da vse skupaj pade v vodo ter da pride do ničnosti Prespanskega dogovora. Tukaj, po mnenju ekspertov za mednarodno pravo, se navaja možnost ovržbe  in izničenja v prihodnosti. Opirajo  se na  46. člen Dunajske konvencije, preko katerega se neka bodoča vlada odloči za izničenje in ničnost dogovora o spremembi imena. V tem členu je navedenih sedem razlogov, med katerimi tukaj imajo posebno težo tisto o sklicevanju na kršenje odredb  njenega notranjega prava z izpolnitvijo    dogovora ter  da je podpis dogovora nastal pod pritiskom in grožnjo. Tukaj, na žalost moram omeniti vlogo (spet) Samuela Žbogarja, ki je pravzaprav  imel ves čas prste v marmeladi, pri podpisu in pri prirejanju rezultatov referenduma  v bolj prepričljive. Pri vseh teh početjih je imel nedeljivo podporo tudi slovenskih »levih« evroposlancev, ki so bili za to prosocialistično pozo  močno nagrajeni. Slovenija osramočena. Osramočeni smo tudi slovenski državljani, pa ne po naši krivdi. Upajmo da bodo na naslednjih volitvah v Makedoniji prišli tisti, ki bodo spoštovali preteklost,  upoštevali sedanjost in želeli ponosno ter prizadevno prihodnost vseh, ki so tam doma. Vane K. Tegov

Več

Vane K. Tegov: Onanijada pijanih od oblasti še kar traja

  Vlada je prestala »stresne« teste. Posebej poudarek na stres-ne. Stresa je bilo, še pa še. Pa ne tam kjer bi moglo in moralo biti največ stresa, pri Vladi, ampak med državljane. Zakaj me državljane? Zato ker njih vsak mesec daljšanja vladanja te »Vlade« strese iz hlač od besa in jeze, da niti v najlepših sanjah, ki jih zmorejo (zadnje čase še to sila težko) ne vidijo boljšega jutra, še manj pa dne. Vlada in kapetan moštva-Vlade, bi se morali držati terenske razporeditve (če nadaljujem v športnem žargonu) in vsak da obvlada svoje področje oziroma zadolžitve. In kaj se dogaja? Polno praznega. V vseh pomenih. Človek, normalen državljan,  bi pričakoval, da po vseobsežni »uspešni« letni  bilanci, da bi kapetan  moštva, ladje posadke, ki se ji reče Vlada,  vžgal vse motorje, izvabil vso znanje iz vseh  igralcev iz »tako« dobro selekcioniranega moštva.  Pa? Nič. Tajkunski kapitalizem jo je povozil, in vozi naprej po svojih kolesnicah, tu pa tam cukne, in gre naprej. Tem  neveščim, včasih »budalastim« nameščencem, ki jih zmore in jih na silo drži skupaj. Občasno  servirajo  PR droptinice  za dnevne potrebe.  Pika.  Kaj pa ostale mehanizme vladanja? Branijo se in izogibajo  veh in vsakogar, ki prinese idejo o izboljšavi kakšnega področja dela, ki ga sami ne obvladajo. Načeli so  mnogo vojn dokončali pa nobeno, so se podelali v »gate«, od nastale kepe v gatah so še bolj nerodni, pa še blizu jim ne moreš priti, smrdi, smrdi, smrdi.. Še naprej so strokovnjaki, in »strokovnjaki«. Kjer «kelnerice« in postreščki postajajo svetovalci za vse mogoče. Dokaj razumljivo,  vedoč  da je premier po osnovnem poklicu mizar, da bo ob sebe spustil šlosarje(ključavničarje) ala Brane Kralj, da se pogajajo z delovna mesta in strankarska poplačila za zvestobo. Še tega vzdrževalca(Kralja) se ga ne more »losat«. Prejšnji PV je imel samo  frizerja Sojerja in pika. Tale PV pa malo morje njemu prilagojenih po IQ in ostalih parametrih. Kaj lahko pričakujemo v naslednjem obdobju? Na domačem parketu? Na mednarodnem parketu?  Veliko uničenih »plesnih« čevljev, tudi zato ker je večji del, s premierjem v red,  so bolj vešči gojzerjev in temu primerno tudi »holzer tanza«. Doma je vse po starem. Kadruje se tako in toliko da boli. Bolijo ušesa in prazne blagajne različnih sektorjev. Ne dolgo nazaj, na nekem neformalnem srečanju, je gospa , ki vrsto let vodi en javni zavod na Štajerske, ki se ukvarja z medgeneracijskim  urejanjem razmer med občani ki to potrebujejo, sicer sama po prepričanju spada v liberalni bazen kadrov, se pravi  blizu Šarcu, SMC, pa je kljub temu nagovarjala določene iz lokalne politike da posredujejo  neke pobude opozicijskim poslancem, ker so po skoraj dvajsetih letih doživeli da ni dotoka denarja iz  do sedaj znane blagajne. Resorna ministrica, v danem primeru, A.K. Mrak, je zgubljena, posledično temu tudi omenjena direktorica. V področjih kjer posreduje vsemogoči, sicer meni iz neznanih razlogov  spremenjen do neprepoznavnosti,  Damir »Shachmeister« Črnčec, pa vse teče gladko. Do prve mreže v katero bodo dovolili da se ujame sam ali s pomočjo stricev ali plačane insinuacije. Ravno te  dni  je prišla na plano afera z njegovimi prstnimi odtisi, konkretneje posredovanje okrog zaposlitve njegove(Šarčeve) skrite ljubezni na SOVI, seveda s posredovanje Damirja k Rajku Kozmelju. In punca je že tam. Ali bo to pomenilo dokončen odmik od Predsednika vlade  ali začasno umik z obzorja  njegove Barbare Iskra  Šarec da jo oddalji brezpogojno. Marjan Šarec se je podelal drugič. Pred svojo ženo. Damir popravlja  kikse od  Šarca dela  pa svoje. Ne zapre svojega IGLU-ja , nastavi direktorico, ki je istočasno direktorica Westinghausa za Slovenijo. Ko pa so se  nekateri novinarji dokopali do podrobnejših informacij o tem »lahkoživem« početju Črnčeca, tukaj mislim na Bojana Požarja, je pa aktiviraj še eno odpadnico  iz SDS in maščevalno naravnano mag(dr). Vido Žurga. Kričavo, nevrotično, koliko se jo jaz spomnim, nemalo krat tudi opito. Za vse omenjene velja neznosna lahkotnost vladanja, brez posledic, za enkrat, upam pa da ne za dolgo. Kaj pa na zunanje političnem parketu? Uradno zunanji minister dr. Miro Cerar se je malo iztrošil, idejno in mentalno. Tu ga »Šarko« prehiteva. Miro Cerar je sestopil s strankinega parketa 21 septembra na poprej najavljenem rezultatu kongresa. Nasledil ga je Zdravko(res zgleda zdrav) Počivalšek, vrli pragmatični Obsoteljčan, sicer bukov ampak upajmo lažje prebavljiv. Marjan Šarec » blesti«. Spomnimo, bili smo v verbalnih vojnah z Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Potem je kmalu »stisnil«rit da mu politični »kakec » ne uide. S pomočjo  idealnega dvojca ministrov Poklukar-Cerar si je omislil obmejne patrulje, Italijane je nategnil, Avstrijci so ga prehiteli, to počnejo sami in nam delajo  in pošiljajo v »dar« če en med tednom pa med vikendom lepe 8-10 km kolone.. Luštno ni kaj. Kje pa je dosegel feniks v zadnjih 10 dneh? V Združenih državah Amerike, Ja seveda,  najprej v fotografiranju Ameriškim predsedniškim parom, Donaldom Trumpom in seveda Melanio Trump. Lepo porinjen vstran s stisnjenimi ustnicami, kot oni fanté v času njegovega ministriranja v Šmarci, na robu z živci  in pred tem da mu voda uide. Drugi del pa v palači UN. Tukaj je celo naletel, verjamem da res, na podobne puhloglave »mlade« politike iz nekoč socialističnih( na silo) republik ex Sovjetske zveze, pa še mnoštvo bizarnih voditeljev nekoč  neuvrščenih zdaj  zblojenih afriških demokracij,  s katerimi bo utrjeval multilateralizem, seveda v angleščini, kot poudarjajo v njegovem partijskem  LMŠ sten-čas portalu.  Upam vsaj da je bil malo boljši, kar se angleščine tiče,  kot ex you zunanji minister Budimir Lončar. Svetal zaključek dela na zunanje političnem parketu  kot ekstatično , vrhunsko, da bomo potem celo svetovno prepoznavni  na področju podnebnih sprememb,  da »Slovenija vzpostavlja dolgoročno in stabilno zasnovo podnebne politike do leta 2050, naslovljene »Slovenija in zdrav planet«, in da bo on aktiviral vse mehanizme. Kdor verjame da bo vse to zmogel, je smešen, tako kot je Premier smešen  v določenih vlogah v poklici igralca komika Državljanom, nam ni, kvečjemu marsikdo med državljani in  tudi med tistimi ki morajo po uradni dolžnosti delati, si bodo pridelali razjedo na želodcu. Ampak, ta vaški fant tako kot večji del njegove ekipe plujejo na valovih opitosti od oblasti, hodijo v prevelikih iz neskromnosti, obutih političnih in vedenjskih čevljih. Tudi zato morajo ljudje na temu primeren način odreagirati in opomniti  da to ne gre več tako, oziroma sploh ne bi smelo biti tako kot je zdaj. Se bomo zbudili in opozorili!? Vane K. Tegov

Več

3.FANFEST-DOMIŠLJIJA BREZ MEJA

15.10.2019

preberi več

Sramotna izjava predsednika US Rajka Kneza, da sodnik Accetto ni zavajal kolegov, zato pozivi k odstopu niso utemeljeni

15.10.2019

preberi več

Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča do odločbe US o "migrantskem zakoniku" razgalilo spolitiziranost US

14.10.2019

preberi več

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih

13.10.2019

preberi več

Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, s pieteto neguje spomin na povojne žrtve jugoslovanskega komunističnega režima

12.10.2019

preberi več

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo

Pred jutrišnjim vseslovenskim ljudskim shodom, ki ga na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja civilna iniciativa Rešimo Slovenijo, sem se v oddaji Sreda v sredo o tem dogodku pogovarjal s profesorjem, političnim analitikom, komentatorjem in publicistom dr. Matevžem Tomšičem. Lahko sva se še tako trudila, vendar vsako področje vsakodnevnega življenja državljanov Slovenije kar kliče po ljudskih shodih in protestih. Toliko gnilobe, kot je v slabem letu uspelo nakopičiti vladi Marjana Šarca, v kateri levičarski koalicijski petorček za vrat drži kakor opozicijska Levica, ne najdeš niti v Alanu Fordu in Grupi TNT.Prav vsak segment, naj si bo to delovanje oziroma nedelovanje pravne države, ki nas deli na nedotakljive prvorazredne "svete krave", ki si lahko dovolijo prav vse, pa še vedno svobodno hodijo po svetu in drugorazrednimi, ki za pašteto končajo za rešetkamu ali pa jim zaradi 100 evrov dolga država preko FURSA zarubi hišo, je vreden četrtkovega shoda na Prešercu.Vabim k ogledu oddaje in jutri v četrtek, 10. oktobra ob 17. uri na Prešernov trg.

Več

Sreda v sredo: 600 tisoč upokojencev živi na meji revščine, oblastna koalicija pa se dela iz njih norca. Prešerec vse bližji!

Trije upokojenci, Marija Barbara Soko, njen soprog Marjan in sosed Viktor Marš, kraj Brecljevo nad Šmarjem pri Jelšah. Klepet o upokojenskem vsakdanu, ki ga je seveda pridno beležila kamera snemaca Stanka Sela. Iz tega je nastala oddaja Sreda v sredo. Kar veliko so imeli za povedati, tudi pokazati s prstom na odgovorne za mizerno življenje nekaj sto tisoč upokojencev. Vsi imajo imena, vsi so še vedno na pomembnih oblastnih funkcijah in se tako rekoč "delajo norca iz nas," saj niti ene obljube, spomnimo naj na Erjavčevih 1000 evrov minimalne pokojnine in Šareve obljube o pokojninski reformi, niso izpolnili. Pa so še vedno na oblasti zahvaljujoč globoki državi, botrom, stricem in nečakom, za katere smo mislili, da smo se jih z osamosvojitvijo junija 1991 dokončno znebili, pa so ostali in po treh desetletjih še močnejši.Tudi zato Marija, Marjan in Viktor pozivajo upokojence, da se jim pridružijo 10. oktobra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Dovolj je, čas je, da rešimo Slovenijo. VIDEO Sreda v sredo:

Več

VIDEO: Sreda v sredo: Rešimo Slovenijo! Zakaj 10. oktobra priti na Prešerca!?

Več

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže izgubljati besed. V tem trenutku sodi med najbolj "vroče" politične obraze v Sloveniji, ki se je kot David proti Golijatu uprl udbaškemu omrežju v mariborski policiji, tožilstvu in sodiščih, lar nekaj let prestajal sodne kalvarije, kjer so mu bile na vsakem koraku kršene temeljne človekove pravice....in vse to je preživel, ohranil pokončno glavo, četudi so po njem zlivali gnojnico, ga diskreditirali na vsakem koraku. Trpela je tudi njegova družina in vse to se seveda ne da poplačati skozi denar. Zato pa bo po svoje satisfakcijo doživel s pričetkom delovanja posebne preiskovalne komisije državnega zbora, pred katero se bodo zvrstili vsi tisti, ki so v policijsko kriminalističnih vrsta, na tožilstvu in sodiščih v spregi delali vse, da Franca kanglerja dokončno zatolčejo.O vsem tem, o nedelovanju prave države, kar dokazuje tudi v nebo vpijoč primer družine Jankovič, sva govorila v današnji oddaji Sreda v sredo.

Več

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž Tomšič. Vsebine za pogovor je bilo seveda v izobilju. Lotila sva se tako afere o odpisanih milijonih družine Jankovič, do korupcijskih afer, ki pretresajo vlado Marjana Šarca. Kot vedno, je bil dr. Matevž Tomšič kritičen, oster v svojih razmišljanjih, zato vas vabim, da si oddajo ogledate.

Več

Peter Vrisk: Vlada naj poenostavi razpisne pogoje za pridobivanje nepovratnih sredstev, sicer se kmetom ne piše dobro

Zadružna zveza Slovenije, ki jo kot predsednik vodi Peter Vrisk, je že vrsto let prisotna na sejmu AGRA. V sredo je bil dan slovenskih  zadružnikov, podeljena so bila priznanja za izredne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je bilo letos podeljenih 13 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in pet priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva.   Ob robu slovesnosti ob dnevu zadružnikov smo se o pomenu zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva v luči nove finančne perspektive EU pogovarjali s Petrom Vriskom, predsednikom ZSS, VIDEO:

Več

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

Ves pogovor, ki sva ga za tokratno oddajo Sreda v sredo opravila s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, se je vrtel okoli 100 letnice zgodovinskega trenutka, ko je slovenski živelj na levem bregu reke Mure postal del matičnega naroda. Zgodovinski spomin Slovencev o teh časih, dogodkih in o osebnostih, ki so zaslužne, da je Prekmurje postalo del matice, je izredno površen in skromen, za kar gre pripisati krivdo tudi "uradni" zgodovini, ki je vseskozi ključne akterje združitve odrinjala na rob zgodovinskega spomina. In to le zato, ker so to bili narodni buditelji, ki so nosili duhovniški talar, in bili že zaradi tega v času komunizma preganjani in šikanirani. Prav nični danes, ko se krepi negativni naboj proti RKC in duhovščini, ugotavlja dr. Peter Štumpf.Sicer pa je soboški škof predstavil sobotno dogajanje pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislav v Beltincih, kjer bo mašo na svečanem bogoslužju daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore. Vabim k ogledu oddaje:

Več

VIDEO: dr. Jožef Smej, upokojeni MB pomožni škof: Razdvojenost ob 100 letnici dokaz, da še nismo zreli za spravo

Pred sobotno 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo za nekaj misli o tem pomembnem dogodku za  Nova24TV in spletni časopis V FOKUSU zaprosili upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel udeležiti svečanega bogoslužja,ki bo v parku pred beltinskso župnijsko cerkvijo, zato pa vsem slovenskim domoljubom na levem in desnem bregu reke Mure polaga na dušo, da se dogodka udeležijo.  VIDEO:

Več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dr. Matej Mertik, mladi znanstvenik, ki je bil med drugim poldrugo leto vpet v raziskovalno delo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v švicarskem CERN-u, danes pa je vodja novega akreditiranega študijskega programa na mariborski AME - ECM Spletne in informacijske tehnologije. Pogovarjala sva se o pomenu tega študijskega programa, o tem, da Slovenija stopica na mestu, kar se tiče 3. spletne in 4. industrijske revolucije. Po levi in desni nas prehitevajo baltske države, Estonija na primer, ki so bile še pred nekaj leti razvojno za nami, danes sodijo med najbolj razvite informacijske družbe.  VIDEO: 

Več

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih

13.10.2019

preberi več

VIDEO: Pol stoletja sodelovanja slovenskih in avstrijskih gasilcev, 20 let rogašovske gasilske zveze

6.10.2019

preberi več

PGD Talum Kidričevo - Uspešno izveden preventivni dogodek

6.10.2019

preberi več

Celje - Singen: 30 let plodnega sodelovanja med mestoma - izraz človeške in kulturne pripadnosti materi Evropi

6.10.2019

preberi več

Medicop z novo tovarno povečal zmogljivosti za 50%

3.10.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 14 urami
3.FANFEST-DOMIŠLJIJA BREZ MEJA
Fanfest v svoji tretji izdajiCeljsko literarno društvo je v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra izvedlo ...
(0)
pred 14 urami
DržavljanK/Vili Kovačič: Moj pogled na zadevi ...
Prispevek Matevža Krivica s tem naslovom odpira zelo pomembno temo. Krivic se je skupaj z zainteresirano ...
(0)
pred 18 urami
Sramotna izjava predsednika US Rajka Kneza, da ...
Po včerajšnjem razkritju pozareport.si  dokumentacije ustavnega sodišča in korespondence nekdanjega ...
(0)
pred 2 dnevi
Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna ...
V osrčju te ustavnosodne presoje je vprašanje, ali zakonodajalec tujcem, ki prihajajo iz varne tretje ...
(0)
pred 3 dnevi
DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k ...
Vili Kovačič, ki kot Državljan K bije neumorno bitko s slovenskim krivosodjem, nam je posredoval protestno ...
(1)
pred 3 dnevi
Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, s pieteto ...
Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, ki ves čas spominja na enega najbolj krvavih povojnih komunističnih morilcev ...
(0)
pred 4 dnevi
Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke ...
Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in ...
(0)
pred 5 dnevi
Sporočilo s Prešerca: Danes je nov začetek, ...
Pa se le zgodilo. Vseslovenski protest. Pa na kakršen koli, ampak ta pravi. Množičen, kulturen, vsebinski in ...
(0)
Oct 09, 2019
Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev ...
Pred jutrišnjim vseslovenskim ljudskim shodom, ki ga na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja civilna ...
(0)
Oct 09, 2019
Franc Kangler pred jutrišnjim vseslovenskim ...
Pred jutrišnjim vseslovenskim protestom na Prešernovem trgu v Ljubljani vse več gibanj in organizacij ...
(0)
Oct 09, 2019
Ob 8. dnevu inovativnosti v skupini TALUM ...
Kidričevo, 8. oktobra - V Skupini Talum je inovativnost pomemben del poslovne strategije, še posebej pa od leta ...
(0)
Oct 08, 2019
Franc Bogovič: Čas zbijanja vicev je mimo, ...
Bruselj, Ljubljana – 8. oktober 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na danes ...
(0)