Že nekaj časa mi ne da miru kopica aktualnih dogodkov, ki me dobesedno silijo na bruhanje. Kaj moramo res vedno živeti v najslabši državi?!

Razčistimo že na začetku: ne zahtevam, da država karkoli plača, subvencionira, ali z razpisi poskrbi, da si izbranci napolnijo žepe. Ne! Želim le eno, da nam zagotovijo dostojno, kvalitetno in bogato hrano. Pa pustimo ob strani, da bi na dolgi rok s tem prihranili pri zdravstveni blagajni, da bi povečali donosnost domačim proizvajalcem in, da je skrb za okolje še edina stvar, kjer bi se lahko pohvalili pred tujci (a očitno ne več dolgo).

Za kaj gre?

Hvale vredni so projekti Robin Fooda, ki poleg mariborske trgovine s pretečenim rokom trajanja napoveduje tudi trgovino brez embalaže. To je super! O tem so na veliko poročali vsi mediji, kot bi šlo za sveti gral slovenske družbe. Že mogoče, vendar, ustavimo se malo: kaj so res perspektiva slovenskega delavca po 8-urnem garanju živila s pretečenim rokom trajanja? Si res ne moremo privoščiti kar bolj zdravega in polnega okusa? Zakaj pa imamo inšpektorje, ki težijo trgovcem, da ne bi na polici ostala sled izdeleka s pretečenim rokom uporabe, po drugi strani pa pojemo hvalospevom trgovinam, ki jih po nobeni logiki v urejeni državi ne bi smelo biti?
... ...

Preberite več na Vemkajjem.si ...