Ljubljena po moje

OddajTaja in ..., dne 2017-05-12 ob 09:14:08

Ljubezen, ljubezen, ljubezen!

Bolj malo se govori o njej te dni.

Ne vem, kako je z vami,

a jaz sem jo prvič opazila ob morju.

Gladila si je lase,

mazala s kremo po žametnem telesu.

Začela pri rokah,

nadaljevala po trebuhu do nog.

Videla me je, pomahala,

njen bleščeč nasmeh me je  oslepil.

Ob takrat še vedno kondenziram.

Koža,

se vrača v misli intenzivno,

telo obliva znoj,

jezik oblizne ustnice,

glavo pa napolni hormon sreče.

 

Podarja  in izmika se

kot se duša podarja in izmika rokam,

ki držijo trak življenja.

Ta stara radodajka, 

izžeta in izigrana.

A vseeno,

ko se glasno zasmeji v bližini,

se me pošasti izognejo 

in drevesa prikorakajo nazaj v mesto.

Torej, ne grem nikamor!

nikoli nisem razmišljala o tem.

Le občutek imam kot pri vesolju,

da sem osvobojena vse odgovornosti,

ne morem narediti nič.

Zakaj se torej 

ne bi poskusila imeti lepo.

 

     

*Danes zjutraj je bila eksplozija otroškega, pubertetniškega in moškega Jaz-a. S Srečko sva se kar pobrale na sprehod. Zaupava, da se ne bodo pobili med sabo, ostalo bodo pa že premislili, menda. In petek je danes. Jutri me čaka lep dan. Plavalni miting na tribuni. Sprehod po ljubljanskih ulicah in iskanje ob grafite naslikane slike iz stalne zbirke Narodne galerije. Kaže, da sva duh ulične umetnosti prinesla s seboj iz Berlina. Zvečer pa še koncert Anoushke Shankar. Veselim se ga. Veliko glasbe se mi je nabralo v tem tednu.

   

*Glasba:  

       

*prva je najboljši približek zgoraj napisani misli. 

         

*ta mi je zelo všeč

        

*ta je pa odlična priredba

       

**vse tri so od istih izvajalcev. Ostalo pa sproti, skozi teden.

profileimage
Všeč mi je
7
Komentarji
66
Taja in ...
1
May 20, 2017
Zim Zelen, madona imam rada te tvoje youtube.
Tako se začne...spoznanje.
Potem pa, če si dovolj prizadet, pride: zvestoba v velikem in ne v malem.
#66
Taja in ...
0
May 20, 2017
A. s tem se pa zalo strinjam.

#65
Taja in ...
1
May 20, 2017
Razmerje 50:50, bi rekla Ana.
Oseba v katero so obrnjena naša pričakovanja je na žalost lahko samo ena.
Želje, no tu pa je igra zaupanja. Naučiti se jo je potrebno igrati.
Nekako tako gre dam, naredim, dam, naredim...in če imamo prave osebe ob sebi, prej ali slej, začnejo igrati to igro. Kar nekaj osebne sreče leži v tem.
Šibam v dan. Danes ima moj mali sine predstavi. Krasni bodo.
Lp
T.
#64
Zim Zelen
1
May 20, 2017
Dobro jutro ljubljene
https://youtu.be/_0RnFKkv1Rk

PLIŠ in Jurij Zrnec - Besede besede - SiTi za dobro musko - YouTube

Posnetek s koncerta PLIŠ v SiTi teatru 14.2.2014 SiTi za dobro musko (Recording from our concert @ SiTi teater) Ton (Aud
#63
Asurbanipal A
2
May 20, 2017
Umetnost je živeti polno življenje navkljub neizpolnjenim željam
Welcome to the club of artists
#62
Ana Kos
1
May 20, 2017
Tudi meni, Taja! :)
Morda je zorenje človeka v tem, da more živeti z manj izpolnjenih pričakovanj in želja? ;)
#61
Taja in ...
1
May 20, 2017
:-)
Hvala, Ana, za ta pogovor. Zanimiv mi je bil.
Tudi Pika, Osel, Mi in Objemi so na koncu na pravem mestu.
Le mene ponavadi v moji naivnosti vedno nekje sreča vprašanje:
Ali niso morda bila samo moja pričakovanja in želje previsoke.
Lp
T.
#60
Ana Kos
1
May 19, 2017
V resnici včasih zaupamo kljub zlorabam zaupanja ... kolikokrat gre osel na led? Osel samo enkrat ... jaz večkrat :D :D

Srce ja! :) Vsega ne moremo razumeti, moremo pa spreje(ma)ti človeka!
#59
Taja in ...
0
May 19, 2017
Ne vem, Ana. Mislim, da je zaupanje predvsem stvar osebne odločitve in ne človeka, ki je ob nami. Seveda, v kolikor govorimo o običajnih ljudeh, brez posebnih potreb. Ter v veliki meri od naših pričakovanj, ki pa mogoče ne spadajo v začrtano pot drugega. To se najbolje vidi ob vzgoji otrok. V kolikor ne zaupaš v otrokove sposobnosti in odločitve, tudi vsi prepiri, jokanja, sedenje ob knjigah z njim, ne pomagajo. Dolgoročno.
Z razumevanjem se pa tudi meni zdi povsem druga zgodba, a tu še vedno ostane srce ;)
Tako smo si različni. Res.
#58
Ana Kos
1
May 19, 2017
Če ne moremo zaupati človeku, je hudo, potrebujemo to, da lahko zaupamo ...
Včasih, v skrajni sili, preživimo pa tudi, čeprav ne čutimo človeka ob sebi ...
Krasno je čutiti, da nas kdo razume, v glavnem se mi pa zdi, da mnogokrat čisto razumeti nihče ne more ...
Malo pa ;)

Ja: gledati s srcem!
#57
Taja in ...
1
May 19, 2017
Stari modreci so imeli v marsičem prav, le človeštvo ne želi interpretirati njihove misli v pravi smeri. In vseeno je kateri sveti spis, katere vere vzameš. In sva ponovno pri interpretaciji. In mogoče je imel Saint-Exupéry še najbolj prav, ko je zapisal, da moramo stvari gledati s srcem.

Sicer pa po moje z zaupanjem v človeka ni nič narobe, vedno nastanejo težave z ljudmi. Takrat se zgrne celotni gnev, ki ga nosimo posamezniki v skupni koš in izlije na izstopajoče. To je žalostno.
#56
Ana Kos
1
May 19, 2017
Meni je zelo blizu nek "spis" iz Svetega pisma ...
Gorje mu, kdor zaupa v človeka ...
Kolikokrat sem že to izkusila ... in se tolažila s tem, da mora večino stvari v življenju "roditi" sam - ne glede na vse ... (med drugim je ta misel v psalmu 118)
#55
Taja in ...
1
May 19, 2017
Ja. Interpretacije. Lahko bi jim rekli maščevanje uma nad izrazom vsega ostalega.

Sicer pa objavljamo, tudi zaradi odziva. Le odzivi, ki ga potrebujemo so različne narave. Zase vem, da me negativni odzivi, razen s strani redkih posameznikov, ne ganejo preveč. Mi je pa žal, da se na spletu izgubi tisti pristni človeški stik, zaradi katerega pomisliš, kaj pravzaprav ta oseba išče. Zna se zgoditi precejšna škoda v človeku, ko množica (večinoma gredo te stvari, kar v skupinah) oceni, da nekaj ni dovolj dobro, vešče, zanimivo...Sem precej nemo opazovala, nekaj takega na pesniškem portalu. Malo poskusila ustaviti plaz, a se ga ne da. Sedaj grem tu in tam pogledati in nekaterih ni več. Se bojim, da so upustili pisanje in mislim, da ga ne bi smeli, ker so ga potrebovali kot kruh in vodo, le iz drugih izhodišč. Po mojih opažanjih.
#54
Ana Kos
1
May 19, 2017
O/b raznih liričnih zapisih smo se učili, kaj vse je hotel pisec povedati!
Jaz sem pa marsikdaj pomislila, kaj pa če le neki kritiki in z njimi mi vsi razlagamo človeka, ki je v resnici mislil nekaj drugega ... :) Kaj se ve.
Jaz sem sicer študirala slovenščino na PA, ampak te dvome sem izrazila tudi profesorju. Ampak on je bil - kritik :)

Mnogokrat se mi zdi, da pišemo zase - a vendar za javnost ... Ne bi pisali v javnosti, če ne bi želeli vsaj malo odziva javnosti, kajne?
#53
Taja in ...
1
May 19, 2017

Žalostna pesem, Ana.
Lepa, a žalostna, ko so stvari pretežke za razumeti. Tako jo dojamem.

Veš, saj tudi sama zelo dobro razumem sebe, kaj spišem. Vsaka pesem pride v vprašanju in nikoli kar tako, da je. Le vprašanje je večinoma osebne narave in povezavi z mojim malim svetom. Nikoli ne bom znala prestopiti v veliki svet. Tu, kjer pesem dobi širši namen. Tem ljudem pravim pesniki. Nekaj dobrih, ki jim sledim, je tudi na netu. Mlajših. Upam, da jim uspe, a kaj, ko se na koncu vse začne in konča pri trženju. Sama večinoma pišem zelo naivno, ker tako hodim skozi svet in mi je najlažje tako pisati. Tudi moja percepcija sveta je zelo podobna. Mehurček ji pravim.
#52
Ana Kos
0
May 18, 2017
Hehe, jaz pri svojih VEM, kaj čutim ... in kakšna je bila zapisana zato, ker sem v verze skrila svoja občutja - za katera nisem želela natančnih poimenovanj ... ker sem zaupala javnosti svoja občutja, pa vendar nisem želela, da bi ljudje natančno vedeli, za kaj gre.

Ena mojih meni ljubih je tale:

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/89009/umirajoci-cvet
#51
Taja in ...
1
May 18, 2017
Ana, tudi jaz. Pravzaprav sem že od nekdaj taka.
Branje pesmi mi nikoli ni ležalo. Vsako preberem 5x, da izluščim najosnovnejši pomen.
Zanimivo. Glede na to, da jih pišem.
Hvala.
Lp
T.
#50
Ana Kos
1
May 18, 2017
Jaz sem postala tako silno prozaična, da komaj kaj razumem, kar ni dobesedno :) :D Sliši se pa lepo!
#49
Taja in ...
0
May 18, 2017
Liza, ti kar razstavi. Je na razstavi.
Ko sem jo pisala, je bila kritika mene. Dolg in čas = je bila besedna igra iz dolgčasa. Nisem si pa dejansko mislila, da se bo spremenila v Dolg in Čas in Predale. Še ko pospravim, izvlečem to isto igro Dolga in Časa ven kot najljubšo majico in si misli, ko bi bil vsaj dogčas.
Pogledaš čez rob in padeš nazaj. Utrujajoče.
Lp T.
#48
Liza Whiteapple
1
May 18, 2017
"A mnenje je besedna igra
vonj po mislih
brez pomisli
kjer igrata dolg in čas."

Res! Mislim, da je celotna komunikacija določenega tipa človeka, ena sama besedna igra :). Seveda gledam iz sebe, kakopak.
....Vonj po mislih, brez pomisli, kjer igrata dolg in čas...
Kako lepo :). Res. Oprosti, da sem ti razstavila pesem, a ta del se mi je prilepil. Lp, L.
#47
Pokaži več komentarjev
Taja in ...
Taja in ...
Objavil/a 2017-05-12 09:14:08 (May 12, 2017)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Daleč stran, a ne predaleč stran
Le bassin aux Nympheas
Z eno nogo v blatu, z drugo prosto nihaš po zraku
Umetnost poljubljanja
Moje kolo
Pesem o ponavljanju
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Testo
(18)
Cimet
(13)
IŠČI PO ARHIVU
avgust 2017
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj