Mačka na pločevinasti strehi

OddajTaja in ..., dne 2017-02-13 ob 18:40:20

Skoraj je že 24.00.

Sedim za kuhinjsko mizo,

pregledujem pesmi,

svetilka nasproti medlo sveti,

jaz sploh ne svetim.

Mi je bilo vse to sploh potrebno,

če bi imela takrat ta čajnik,

bi skuhala čaj,

belega, pravega,

tako stvari ne bi prihajale v kozarcu,

kot Whiskey,

saksofon ali trobenta.

Natočila bi konjak,

in ne vzela isti robec

za isti nos 1000 in 1 noč zapovrstjo.

Tako, sedaj pa imam obrnjeno

ekstravagantno nočno haljo,

zavit šal okoli vratu

in nikoli končano čistost.

Prav to mi nikoli ni bilo podobno.

Ne nosim vedno delavskih oblek,

golih stopal, razmršenih las.

Srce,

pri tem nikoli ne veš,

obuje tudi visoke pete,

da njegovo življenje ostane odprto,

skoraj kot ob seksu.

Skoraj.

In meje takrat niso vidne, 

a ne lažejo.

Med oreščki in golobi se ne bojiš za strune,

niti ne maraš Mačke na pločevinasti strehi,

zagrenjenost odbija.

Vendar, ne glede na vse, sem vesela,

da motiv ostaja za kulisami.

Nikoli se ne prepiraj s filmi!

Morala bom poiskati pravo pesem.

Kaj bom sicer naredila?

 

*Ne bom se opravičevala, ker sem pozabila napovedati reklame, ko se mi je visoka peta zataknila med grafitne kocke in so bili čevlji nekaj časa pri čevljarju. Ta mi je svetoval, me lepljenjem in žebljanjem, srce, prosim, mislim, da bo dovolj. Tvoja prva naloga je vseeno črpanje krvi. Nasvet dovolj zanimiv, da se zaustavim in opazujem. Saj se mi ni potrebno bati, da bi mi kaj kam ušlo ali pa, da me bo napadla mačka. Ta ima že dovolj dela s sprenevedanji in lažmi drugih. Človeški obup, samota, pohlep in neuresničene strasti so v krvi vsakega. Torej, reklame se končno zavrtijo, sama pa ugotovim, da je to večplasten film; film znotraj filma, ki mi je še vedno ponujen v režijo. In mogoče bom v tej rundi res glavna igralka, saj če sem čisto iskrena, kdo drug bi lahko bil.

 

Glasba:

nekončanost.

 

profileimage
Všeč mi je
4
Komentarji
43
Taja in ...
1
Feb 20, 2017
Veš Andrej. Sem že napisala odgovor, nakar se lotila drugega pisanja, pa se nikakor ni želel usesti. Včasih se mi to zgodi. Premalo razmislim in preveč želim podati rešitve. Potem pa me sreča ta "madona" in misel, to je lahko le moje in ne od drugega.
Pravzaprav ti težko odgovorim na zapisano, ker že celo življenje živim v mestu. Na tisti "dober dan" poznam mogoče 20 ljudi v ulici, s petimi sem že pila kavo skupaj. Nihče nima nikakršnih pričakovanj do mene, razen da Srečka ne laja na dvorišču pred 9 uro zjutraj in fanta ne norita preveč za žogami. Kar se mi zdi precej normalno in fer. Tako, da kako je na vasi, res ne vem. Zagotovo je povezanost in soodvisnost ljudi večja. In marsikaj težje pade na percepcijo posameznika. Bi si pa upala trditi, da vseeno razumem. Ubijala sem se s podobnimi vprašanji.
V bistvu, veš, ne glede, kako obrnemo, vse izhaja iz nas samih in nihče ni odgovoren za našo srečo. Bolečina in žalost sta samo znak, da v določenem trenutku živimo sami proti sebi. In če razmislim smo vedno na pravem mestu, ne glede na situacijo in vse kar se dogaja "je prav", ker na nikogar drugega razen na sebe nimamo vpliva. Tako malo stvari je v življenju res pomembnih. Mogoče, da se splača opustiti visoko leteče plane in si raje prosti čas zapolniti s tistim kar te veseli in nasmeje. Da se naučiš umakniti situacijam, ki zate niso zdrave. Ljudem, dogodkom, stvarem, ki te vlečejo stran od sebe. Nihče od nas ni imun na okolico, lahko pa precej koregiraš svoje lastno okolje. Premalo se zavedamo tega. Najbolj pomembno pa se mi zdi zavedanje, da nas naše misli in ne drugi, lahko naredijo bolane in nesrečne.
Tako nekako. V tej smeri sem razmišljala.
Lepo bodi.
T.
#43
Taja in ...
0
Feb 20, 2017
Bom jutri odgovorila Andrej.
Moram razmisliti. Ne zameri.
Lepo bodi.
T.
#42
Asurbanipal A
0
Feb 19, 2017
Pojala si se po barju. Prav. Saj veš, da sem jager, tak ta prav, s pušo in to. Ne morem mimo tega-pojanje srne…to ti je glagolnik…whatever…poglej sama, malo heca :-)
Povedati pa hočem nekaj drugega. Lepo je, ko se tudi sam najdem v pesmih. Pa čeprav večkrat le v drobcih. Fajn občutek. Težko pojasnim. Tu pri nas je malo drugače. Vredu je, če z macolo razbijaš beton, da se iskri od njega. In če z glavo udarjaš ob zid, nisem povsem prepričan, ampak zdi se mi, da bi ne bilo narobe. Če pa si dovoliš samo trenutek vznesenosti, če dopustiš, da te očara neka na prvi pogled nepomembna malenkost, potem je to lahko zelo narobe. Zato se v glavnem trudim, da je za razliko od zaljubljencev iz Tvoje pesmi, iz mojega obraza razbrati čim manj. En tak voščeni izraz si nadenem. Kot kakšna pustna maškara se počutim včasih. In potem je dobro. Ne glede na to, kako razvneto je srce, ne glede na vse. Tako je tukaj. Pa me včasih to prav jezi! Prav jezi zaboga! Kot bi bil samo na pol živ. In bože ne daj, da bi me kdo prepoznal skozi te vrstice. Te naše bregače so žal takšne. Jančar je nekoč zapisal, da je to zakotje, ki ga ni najti na nobenem količkaj resnem zemljevidu. Kljub temu imam rad te bregače. In potem pride tisto neizbežno. Jemlje dih. Srce v prsih se krči nekako nenavadno, povsem drugače kot običajno. Dva krat sem bil na tem v zadnjem času. Veš kaj sem si zapomnil najbolj? Odraslih ljudi, ki so prestopali na mestu. Mencali so na mestu kot otroci. Svoje zmedene poglede so usmerjali v tla. V svoje čevlje. Povsem zgubljeni so se mi zdeli. Kot bi izgubili stik sami s sabo. Pa so ga verjetno že veliko prej, nekje spotoma, ne da bi se tega sploh zavedali. In kaj bi zdaj na tej točki? Tja čez naš pogled itak ne seže. Lahko pa se zazremo malo vase in se potrudimo, da ne pozabimo na tisto najbolj pomembno. Živeti. Oprosti. Malo pozno je. In tema ne ustreza tvoji pesmi ali zadnjemu sestavku ali kakor ga že pač imenuješ. Ali pač. Kaj pa vem…mogoče pa sem hotel povedati samo, da si na dobri poti, dokler opaziš golobe, pa čeprav so tako sivi, da se stopijo z asfaltom, dokler opaziš drobne rakce v pesku in ti ni žal kakšen dan samo gledati, čakati in videti. Mogoče sem hotel povedati to. Pa kakšen kozarec preveč sem spil danes. Veš, podrum mi je poln dobrega vina (in to je vedno priročen izgovor, če me kdo slučajno obtoži pretirane sentimentalnosti ali bebavosti)

Fejst bodi
#41
Taja in ...
1
Feb 19, 2017
Vesela sem te, Andrej.
Krasno si to napisal. Verjamem ti in 60% pesmim ne verjamem.
Se jih ne občuti.
Zaključek pa doda tisto piko na i, ko se vprašaš, ali je lahko še kdo večji norček.
Nič ne de, jaz se vsak dan, veš.

Pelješac je res krasen. Letos razmišljamo o Mljetu, če ne bomo šli na Sicilijo. Odvisno od financ. Je a fino od kar hodimo s šotorom. Ga pospraviš v avto in greš. Prideš pa kamor pač prideš.

Kaj pa vem, bodice vedno bolijo, tako kot jih ujameš in ne kot so bile vržene. Vržene bolijo samo tistega, ki jih je vrgel.

Danes sem se pojala po barju. Sedaj mi že v triu rečejo: kaj pa imaš ti s tem barjem? Pogosto sem tam, ker je tak mir.
Lp
T.
#40
Asurbanipal A
1
Feb 19, 2017
Plug spustim globoko v zemljo
sonce jo je že prijetno ogrelo
obračam velike zaplate
to se počne v jeseni
redki zamudniki in čudaki na pomlad
sveže zorana prst
nič ne diši lepše od svežega oranja
laž, njena koža diši lepše
kot kakšen bebav pijanec nežno sežem po njej
zvenim kot kakšen kurčevo slab pesnik
ne morem, da se ne bi nasmejal samemu sebi.


Lep je Pelješac. In Korčula streljaj naprej. In Proizd. In škržati med borovci.
Drugače je pa pestro tukaj. Premikam skale, če je treba. Me pa zbode in boli včasih ena vržena bodica. In se mi zdi, da je ne morem izdreti
#39
Taja in ...
1
Feb 19, 2017
41
prevedeno v čas;
40
Poslušanje povprečnega CD,
pogojno,
če bi se to še počelo.
Vožnja z avtobusom številka 9
po celotni progi
v srednje zgoščenem prometu.
Spremljanje otroka do šole,
z vkalkuliranim časom oblačenja in preganjanja.
Čiščenje kopalnice za tremi moškimi ob razmisleku,
da dvema trda prede, ko pride "ko".
Hitro kosilo s prijateljico ali umirjeno sama s sabo.
Hoja od doma na grad in nazaj brez postanka.
Kuhanje rižote s špargli
in še kar nekaj drugih jedi.
Seks.
Vožnja po Tivolski do doma v petek popoldne.
Branje Ginsbergove pesmi Morning v angleščini.
Zakaj se mučim? Ker ni preveden v materinščino.
Za ugotovitev, da vse gledališke predstave niso gledljive.
Pitje popoldanske kave.
Razmislek, kaj smiselnega napisati v sporočilo.
In ne smej se, prosim.
kot da imam ob treh zjutraj,
kaj pametnejšega za počet.
No, vem, spati je na listi želja.
1
za ugotovitev,
da to zagotovo ni pesem.
Še sestavek ne.
In še kaj,
dobro jutro in lep dan.


Te sem pravkar poslušala.
https://m.youtube.com/watch?v=xmUZ6nCFNoU

The Smashing Pumpkins - Today - YouTube

Official video for Smashing Pumpkins song "Today" from the album Siamese Dream. Buy It Here: http://smarturl.it/645khi C
#38
Taja in ...
2
Feb 18, 2017
To pesem sem napisala julija na Peljšcu. Tako umirjeno je bilo v enem od zakotnih kempov. Nisem prepričana, da je bilo več kot 50 šotorov. Fantje so bili tako srečni.
Malo me daje nemir po pomladi in sem se spomnila nanjo.


Nekaj odtenkov zelene
..
.
Pravzaprav sploh ne pogrešava golobov,
teh posvojenih sivokrilcev,
ki se stopijo z asfaltom
in jih mimogrede pohodiš,
če nisi pazljiv.

Dobivam občutek,
da so vse ribe poskočile iz morja
in lovijo močne julijske žarke na obali.
Zato raje globoko zajemem zrak in poletim.
To je prednost tesne povezave z letečimi škodljivci.
Pred nama so zelena polja,
plitvina zaradi vpliva lune in rakci v pesku.
Ti se ne pražijo.
Zagotovo, bi se poskrili v trenutku,
ko bi premaknila nogo.
Precej umirjeno popoldne.
Sedeti na tem mestu in opazovati.
Mimo se sprehodi mlad par.
Dvignem pogled.
Moški hodi počasi ob obali,
v eni roki nosi odejo, z drugo, prosto,
prime roko ženske, ki brodi po plitvini.
Srečna sta.
Njun obraz ju izdaja.
V mislih me zmrazi, to je grozno,
ne vem, kaj se bo zgodilo nama
ali komur koli na tem svetu.
Bi bilo kaj narobe,
če bi preživela dan v gledanju in čakanju.
En cel dan.
Ne želim zveneti pohlepna,
že do sedaj imam veliko.
A res si želim Vstati vsaj še en dan.
Oditi na to najino mesto s kavo v roki in čakati.
Samo čakati in videti.

Medtem pa golobi kljuvajo
v zatemnjena okna.
Verjetno pogrešajo najin običajni nemir.

https://m.youtube.com/watch?v=8scHKFwr0og
#37
Taja in ...
0
Feb 17, 2017
đeri,
prav.
Lp
T.
#36
Taja in ...
0
Feb 17, 2017
Ambram,
pred leti je bil dober nemški film Eksperiment. Grozljiv.
Nekaj podobnega se je zgodilo meni in osebi, ki jo imam rada. Najhuje je, da sem veliko tega sproducirala sama. V za nas ekstremnih situacijah ljudje nepredvidljivo reagiramo. No, in sem potrebovala dobro leto, da lahko sploh približno normalno funkcioniram. Veliko mojih pesmi izhaja iz teh razmišljanj. Tako je. In ne zamerim nikomur, če jih razume po svoje.
Le preteklosti ne dovolim vdora. V taki ali drugačni obliki.
Samo za eno osebo hranim prostor na klopci. V tišini.
In nikoli si ne bi mislila, da si puritanec. Preširoko razmišljaš. Madona, o vsem, če sem točna :-)
Lp
T.
#35
đeri - kameleon
0
Feb 17, 2017
saj ni treba, T.

#34
abram1b2 Cej
0
Feb 17, 2017
Taja in..
Ravno to kar si zapisala, sem imel v mislih.Najlažje je obračati pomen besed sogovornika. Sam nisem za takšne igrice.:)** Pošten odnos je najbolj siguren , nemoteč in zaželjen.:)* Ne želim pa izpasti puritanec.
#33
Taja in ...
0
Feb 17, 2017
đeri,
Eh...
Lep večer ti želim.
T.
#32
Taja in ...
0
Feb 17, 2017
Abram, ob kameleonih se nikoli ne počutim varno in sproščeno. To je tudi pošteno. Nekaj je na načinu pisanja, zabava? Svoj mali svet zelo resno jemljem. Verjamem, da razumeš. In že tako ali tako nas obkroža veliko neresnosti.
Lep večer ti želim.
T.
#31
đeri
0
Feb 17, 2017
kaj imaš? goreči grm ;) :)
#30
abram1b2 Cej
0
Feb 17, 2017
Taja in..:)D**
Enkratno pošten komentar 27#
#29
Taja in ...
0
Feb 17, 2017
Đeri, pravzaprav sem mislila s tata glasbilo in sem celo raziskovala po netu. Nisem ga odkrila, tako da nikar se ne trudi :-). Potem mi je kapnilo, da mogoče nisi naredil slovnične napake :-)

In prosim, ne hecaj me. Sem te že vpisala med čistokrvne "žrebce" in prav glasno zaklela, da varujem že precej čedno drevo in nekaj toplega grmičevja. Tako...da je celoten paket in nižji profil.
Lp
T.
#28
đeri
0
Feb 17, 2017
# 22 ta ta ta ta Ravija? A ni njen oče?
Jaz sem začel rasti šele po 65 letu. To imamo genetsko v familiji. Do 85 leta rastemo, potem pa se spet začnemo krčiti. Umremo pa pri približno 120 letih, fizično smo videti kot neandertalci.
#27
Taja in ...
1
Feb 17, 2017
Nekateri res izgubljajo svoj čas, alo, kratko smo tu.
Nekje sem z mislimi pri sovraštvu danes. Ne svojem, razen pristnega sovraštva do urejanja uradnih zadev, ga ne poznam v sebi. Odraščala sem v okolju, ki je močno sovražilo. Težko je bilo gledati, kako malo po malo okolica izgublja vse, najbolj pa sebe. Sedaj pa včasih naletim na kaj podobnega, pa se vprašam, kaj se je zgodilo v teh letih, ko so odšli iz mojega življenja, s temi ljudmi. Upam, da so našli svoj mir. To bi jim želela. Jih pa razumem. Um je lažje usmeriti na negativno, ker to te nikoli ne zapusti in nič ne zahteva, ljubezen je pa temparamentna. Izkoristi te. Spreminja.
Sovraštvo, no, je pa nekaj, kar lahko izkoristiš. Oblikuješ. Trdo ali mehko. Točno tako kot potrebuješ.
Ljubezen te poniža, sovraštvo te ljubkuje. Smešno, ampak tako je.

Glasba. Nič, danes je petek...v ponedeljek imam dopust. Pisala bom in spala. Vikend pa dihala. Okna moram pomiti. Uf...gospodinjstvo :-(
Lepdaninvikendželim.

https://m.youtube.com/watch?v=u8AbLGQFrFI

Pankrti - Umazane Igre - YouTube

Pankrti - Umazane Igre TAGS: Pankrti Pero Lovsin Grega Tomc lepi in prazni lublana je bulana anarhist metka se ne more v
#26
Taja in ...
0
Feb 16, 2017
...ta me je danes presenetila. Predolgo delam ta teden, to se zgodi, ko nehaš upoštevati čas :-) in ti prej ali slej vse skoči v naročje.
Eh...
Nič "wild" se ne počutim danes.

https://m.youtube.com/watch?v=ZsL1qfXbTxc

Cyndi Lauper - Wild Women Don't Have The Blues - YouTube

Faixa 12 do álbum "Memphis Blues", de Cyndi Lauper. "Memphis Blues" está à venda no iTunes: https://itunes.apple.com/br/
#25
Taja in ...
0
Feb 16, 2017
:-) đeri, ko sem bila sama mala nisem niti vedela, da sitar obstaja :-). Tata misliš njen oče?
Kar se pa "bobnov" tiče so pa res originalni, zanimiv zvok imajo in nič kaj kovinski.
Si pa bom vseeno raje mislila, da človeška domišljija ne pozna meja. Že z svetom, tak kot je, imam ob dojemanju precejšne težave.
Lp
T.
#24
Pokaži več komentarjev
Taja in ...
Taja in ...
Objavil/a 2017-02-13 18:40:20 (Feb 13, 2017)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Daleč stran, a ne predaleč stran
Le bassin aux Nympheas
Z eno nogo v blatu, z drugo prosto nihaš po zraku
Umetnost poljubljanja
Moje kolo
Pesem o ponavljanju
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Testo
(13)
IŠČI PO ARHIVU
december 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj