Taja in ...

...samo pesmi v nastajanju.

Prijatelji (6)
I K A
Bernarda Biber
Lara Arh
Abram1b2 Cej
Dajana Babič
Spremljevalci (5)
Andrej P
I K A
Liza Whiteapple
Dajana Babič
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Bang Bang Boom Boom
Mačka na pločevinasti strehi
Barvna bolezen
Luxuria
Najslavnejša ovca na svetu
Starec in morje
Kolo nas popelje
Stvari, ki te razveselijo
Za Elizo
Lov na čarovnice v božjem imenu
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Cimet
( 8 )
jabolko
( 9 )
pekač
( 2 )
Testo
( 8 )
IŠČI PO ARHIVU
februar 2017
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Bang Bang Boom Boom

Taja in ...
20.02.2017 11:34 (pred 4 dnevi)

O, kako razburljiv večer.

Zakotna ulica v Trnovem

vrata nebes? 

Hipna

prekinitev realnosti in neskončna razuzdanost,

no prav,

brez pretiravanja,

vsaj gozd nemogočih želja.

Včasih je piti pivo s tabo

celo bolj zabavno

kot dejansko odpotovati v Berlin, Amsterdam, London.

Ves čas tega dogodka sem vedela,

da imava veliko povedati,

sanjarjenje, 

življenje, ohranjeno v pisane ljubezni

in prelepih lažeh

v najrazličnejših jezikih.

Razmislek in tudi strah odpade kot cement,

postane skalitev blage negibnosti.

Dva človeka, ki bi rada živela se poženeta v dir,

luknja v zraku pa spremeni gravitacijo,

smešno,

ko ostaneš brez trdne podlage

si svoboden,

pa čeprav samo za uro ali dve.

Nebo, zemlja, jutri.

Vem kaj si misliš?

In vse to brez arhitektov, režiserjev,

planerjev, zidarjev in tesarjev.

Ljudi, ki dobro vedo, 

kako nastanejo kulise in prepleti.

Zagotovim,

da povsem brez njih,

samo z nama.

Rastle so sence in bleščanja,

roji in pričakovanja,

izmikanja,

prostranstva.

Najina pot se je zdela več ko

Mačka na pločevinasti strehi

Taja in ...
13.02.2017 18:40 (Feb 13, 2017)

Skoraj je že 24.00.

Sedim za kuhinjsko mizo,

pregledujem pesmi,

svetilka nasproti medlo sveti,

jaz sploh ne svetim.

Mi je bilo vse to sploh potrebno,

če bi imela takrat ta čajnik,

bi skuhala čaj,

belega, pravega,

tako stvari ne bi prihajale v kozarcu,

kot Whiskey,

saksofon ali trobenta.

Natočila bi konjak,

in ne vzela isti robec

za isti nos 1000 in 1 noč zapovrstjo.

Tako, sedaj pa imam obrnjeno

ekstravagantno nočno haljo,

zavit šal okoli vratu

in nikoli končano čistost.

Prav to mi nikoli ni bilo podobno.

Ne nosim vedno delavskih oblek,

golih stopal, razmršenih las.

Srce,

pri tem nikoli ne veš,

obuje tudi visoke pete,

da njegovo življenje ostane odprto,

skoraj kot ob seksu.

Skoraj.

In meje takrat niso vidne, 

a ne lažejo.

Med oreščki in golobi se ne bojiš za strune,

niti ne maraš Mačke na pločevinasti strehi,

zagrenjenost odbija.

Vendar, ne glede na vse, sem vesela,

da motiv ostaja za kulisami.

Nikoli se ne prepir

Barvna bolezen

Taja in ...
06.02.2017 01:06 (Feb 06, 2017)

Nekoga drugega tamborin 

je odložen na mizi,

rdeča kuhinjska miza,

tla barvam s črno,

absolutno brez trenja, letenja,

grozljivih strani.

Ne pričakujem,

da bo poklicala moja mama.

Prvi poteg barve;

smrt zaradi novih valov,

rojstvo in nedosegljiva kontracepcija,

burger.

Nato ta ponesrečena črna packa;

nekaj po domače,

zaveze, hitra vožnja,

omajana prijateljstva.

Majice na jermenih,

kebab in Ljubljana,

zasanjana natakarica,

znanje v pozabi.

Letališče, impulsi,

hoja v negotovost 

do nepreglednih trakov luči.

Hiše večje od sanj,

večje od bratov in sester,

grobnice remontiranih življenj.

Nesem pričakovala, 

da bo poklicala mama in potarnala.

Zakaj pa zares ne grem z njo na kosilo,

tako krhka je,

ne kot mi,

ki smo čakali,

da postanemo del tega tisočletja.

Le fukamo in razmišljamo

o klobukih.

Narejeni po podobi boga.

Daleč od ljubezni.

No, zdaj pa se sramujem svojega tisočletja,

ker je tako zabavno,

a ne morem zadržati smeha.

Daj!

Podaj mi ta tamburin

in pojdi

            z mano

           

Luxuria

Taja in ...
01.02.2017 20:10 (Feb 01, 2017)

Še veš ne, kaj čutim.

Lahko je biti lep; težko je tako izgledati.

Občudujem te!

Dobro vzorčiš srčni utrip

in ga mešaš z gin tonikom.

Še eno pijačo?

Rečem, ja.

Prekrižariš bar kot modno pisto,

tako mehko, v nizu biserov, 

skozi mojo kožo, naravnost v srce.

Diamanti so dekletovi najboljši prijatelji,

trideset in nekaj. Tako v stilu!

Se bom pojavila poražena z višin,

raje kot vse portrete tega sveta

bi gledala tebe,

deloma zaradi neonskih luči okoli tebe,

deloma zaradi prikritosti najinih nasmeškov,

a vseeno nočem, 

da grem, kamor greš ti,

mogoče bo bolje, 

da se odpravim tja, 

kamor nočeš, da grem.

Obožujem trideset in nekaj v stilu.

Prebijaš se skozi mojo kožo, naravnost v srce,

diamanti so dekletovi najboljši prijatelji,

biseri pripeti v tla,

tako bleščeči,

prekrižariš bar kot modno pisto,

Še eno pijačo, vprašam.

Ja, odgovoriš.

Vodka na ledu in pospešen srčni utrip.

Občudujem te!

Lahko je biti lep. Težko je tako izgledati.

Precej banalen sklep.

 

 

*No, ena od stvari, ki jih ne razume

"Eppur si muove!"

Taja in ...
29.01.2017 23:24 (Jan 29, 2017)

Devet zjutraj je

nikogar še ni

novice so šle spat v petek

in se bodo pojavile v ponedeljek zjutraj.

Mogoče jih pa vseeno 

malo pogrešam,

tiste predvidljive, 

da nekdo še vedno stoji v prehodu

in veliko govori o bogu,

včasih pa tudi nič ne govori.

Takrat vem, 

da je izgubil,

pesmi za svoj glas in potreben zanos,

si nakopal žalost in skrb velikega dosega.

Mogoče bi bilo bolje, 

da tega ne bi opazila,

a oči imam zato, da gledam.

Jutri moram torej zaustaviti čas,

ko bo prihajal,

pogosto sključen s pogledom navzdol,

tako majhen,

kot da ve da ga nihče ne čaka.

Včasih bi bila lahko to tudi jaz.

Težke so bitke za spomin,

da ta dobi kar hoče.

Mizo, stole.

Svetilko in obraz,

ki se blešči kot Klimtov poljub.

Veseli me, ko pove po kolikih sanjah potuje.

Zaupam, da bo nekoč,

naprimer iz navadnega petka na običajno soboto,

ponovno sijal lep,

ko se bo zbudil sebi podoben.

Lahko bi nadaljevala,

a tu ni nobene gneče,

tako kot je ni bilo včeraj ali predvčerajšnjim,

včeraj sem v mivko narisala čevelj,

Izum pralnega stroja

Taja in ...
24.01.2017 16:53 (Jan 24, 2017)

Torej si moram priznati,

da je vsakič težje,

ko se polomi srce.

In to meni,

ki nisem nek zahteven človek.

Vse kar hočem, je brezmejna ljubezen.

Lahko si misliš, 

da se je vse skupaj zgodilo naključno,

na poti pa postaneš še malo nor.

"Uniči se, če se moreš!"

Seveda govorimo o srcu, o čem pa.

Poglejmo, dva aspirina, C-vitamin,

nekaj B-kompleksa in kuhinjska soda bi morali zadostovati,

da prepreči umazaniji blizu,

   

ja točno tako.

In sedaj?

Um vpije bilo je, minilo.

Bilo je, zato je minilo.

Znotraj pa se drobci nikakor 

ne postavijo na pravo mesto.

To je tisti trenutek,

ko poveš,

kar že od zdavnaj sestavljaš v mislih.

Oprostite, gospod!

Oprostite, gospa!

Je nujno, je važno.

Prišla sem iz jutri in vem,

kako je tam.

Majhen postaneš ob tem velikem kovčku

in občudujem vas, zaradi pasti,

ki ste jih nastavili.

Žal, pa domišlija nima tolike moči.

Torej, bolje da se spravim proč od tu,

šele danes je in veliko je še pred mano.

Ko obrnem ključ, pljunem še na

Stvari, ki te razveselijo

Taja in ...
21.01.2017 10:09 (Jan 21, 2017)

Par svežih rjuh.

Golo telo, ki leži na hrbtu 

in sanja nekje na travniku med žgečkljivimi travami.

Zviševanje številk,

ki niso povezane s starostjo, računi in denarjem,

se pa trdno držijo objemov.

Vrbe ob Ljubljanici,

nad tvojim in mojim življenjem,

ki šelestijo v razkošju kot so šelestele prej.

Ni potrebno, da jih kdo gleda, 

da lahko rastejo.

Ko ugotoviš, da za vse ni kriv razum,

pekel kaosa takrat preskoči pekel reda.

Sedemletnik, ki vztraja ob vrtenju,

hoče pokazati, kako letiš.

Rad se uči novih stvari,

torej mu pokažeš igro "Kaj iščejo moje oči",

takoj ugotovi, da je to nebo.

Stare razglednice in dejstvo,

da je postalo vseeno,

kaj se je zares zgodilo

pod eno od teh zakotnih zvezd.

V načrt zarisano

sedanje sonce, trenutni oblaki, sprotne poti.

Razmišljanje o sporočilu,

ki ga čakaš in ne pričakuješ,

brez teže želja,

le z lebdenjem nad dajstvi.

Po ogledu življenjske tragedije,

stopanje življenja pred vrsto gledalcev, poklon,

snemanje lasulj, brisanje ličil, preoblačenje kostumov

Najslavnejša ovca na svetu

Taja in ...
19.01.2017 00:59 (Jan 19, 2017)

Sem razmišljala o današnjem dnevu, hočem reči, 

razmišljala sem,

da so strehe, 

ki jih gledam izredno lepe,

ko sedim v pisarni 

in skozi veliko okno vidim ta sneg,

dvignem oči od računalnika,

ne želim piti strupa,

medtem ko se za mojim hrbtom dogajajo pomembne stvari.

Pride mi na misel,

kako je nemogoče ukaniti samega sebe.

Ne da jaz vem toliko o vsem,

vendar vem o čem je govora 

kot tudi zakaj gre.

Drugič umolknem sredi stavka

brez izhoda nasmejana

z zamolčanimi

zato, toda, vendar in prav,

saj nimajo neke uporabne vrednosti.

Prav. Vendar se vam zdi. 

Toda kaj sedaj.

Napolnila so me čustva in vtisi.

Zdaj je vse to kot pike v oklepajih

in klicaji nad vašimi glavami.

Tu na teh tleh dobim občutek,

da bi zadoščalo,

če bi bila nafta,

polnovredna krma,

sekundarna surovina

ali boksarska vreča.

A todavendarpravzato mi je vseeno.

Včeraj sem s sinom gledala zadnji ples Polunina,

nekaj ur nazaj pomislila,

da te včasih potrebujem

in za konec,

da postaja letrizem moj čudež,

ki pa je bolj kot ne sa

Noč v septembru

Taja in ...
16.01.2017 21:26 (Jan 16, 2017)

Vemo, o dobro vemo,
da se naši dnevi šteti.
Prelesičimo jih,
zložimo v zgibanke nostalgije
in se tiho pripravljamo na pretres.
----------------------------------

 

Sveža septembrska noč je.

 

Divja trta že rdeči

ob cvetovih hibiskusa.
Okno je rahlo odprto.
Luči prižgane.
Nekdo je prestavil cvetoči kaktus na mizo.

 

Pripel misli.

 

Srečen trenutek dneva je.
Mogoče tako srečen kot jutro,
ko se črnina še ne umakne z listov
in voda še ne dobi odseva neštetih kristalov.

 

A še vedno je najlepša noč,
stvari so končane za danes,
sanje se zbirajo
in nič motečega te ne doseže. 

 

/Mogoče le misel.

Nežna je./

 

 

*Septembersko tihožitje. Takrat je bilo napisano. Svet ni samo to, kar je. Mar ne? 

Pravzaprav sem želela samo glasbo pustiti tu...za...to naj izbere vsak po svoje.

 

 

 

Newtonov zakon gravitacije

Taja in ...
14.01.2017 11:19 (Jan 14, 2017)

      

Popolnoma zmedena in nasmejana

se ustavim, naslonim,

na ograjo,

december je,

ne, januar,

januar je.

Take malenkosti kot je čas

včasih ni potrebno doreči,

po velikih nočnih dogodkih,

Gradaščica je trčila v Ljubljanico,

tok se je lomil,

s plahimi raziskovanji 

je voda zdrsela v lahkotne ure,

tipajoča obrežje, 

rastočo slast

podivjano onkraj senc.

Snežilo je.

A sonce vedno ne zaide.

Včasih obstane.

Pride na obisk,

ko si v postelji 

in reče:

"hej, saj tu se medi pesem!"

O, ljubljanske zime! Ta film v glavi!

Vedno se zavrti, ko si zaželiš,

da se,

vsaj na to lahko računaš.

Zdaj zajtrkujem dotike nočnega potovanja.

Nobenih kočljivih vprašanj o tem.

Le kaj bi ti odgovorila?

Raje preudarno molčim,

počasi spreminjam temo sanj.

Le še nekaj časa se ne bom dokončno zbudila.

Petek je,

ne, sobota,

sobota je.

Precejšna pomembnost,

ki se lahko povleče v še en dan.

Eno stopalo se dotika tal,

drugo prosto niha po zraku.

Sem zapisala dovolj?

Precej enostaven je zimski spanec,

dveh spečih teles,

sa

Lov na čarovnice v božjem imenu

Taja in ...
12.01.2017 15:06 (Jan 12, 2017)

Stopim po hodniku, 

sonce ga ob tej uri ne osvetljuje več,

mimo utrujenega obraza,

črne ali sive obleke,

srca v žepu.

Vratarka, nekoč sem ujela,

da ji je ime Ana,

vsaj enkrat v življenju ne preveri ure.

Prigrizla sem se skozi dan 

in zdaj kolesarim mimo kioska,

polne avtobusne postaje,

panojev z nasmejanim obrazi,

parkirišča, 

ki je nadomestilo staro zgradbo.

Včasih sem bila prepričana,

da bo stala večno.

Cesta je dolgočasno ravna,

osvetljena s svetilkami in mesecem.

Komaj kdaj ga opazim,

zato ni čudno, 

da se mi zdi tako lep,

ko nenadoma pogledam navzgor.

Nežno drsi nad mestom,

spretno in mehko,

medtem ko mrzel veter reže v obraz,

razkriva gube.

Včasih naši ljudje preprosto

  

ne znajo govoriti drug z drugim.

Takrat malo umreš ob padanju v prazno,

malo umreš v svojem prav.

A večino sebe preživiš

s temi praktičnimi krempeljici.

 

Še sreča, da je cesta danes ravna.

Še sreča, da jo osvetljuje mesečina.

Še sreča, da me čakate doma na kavču.

Še sre

Večni (ne)srečni potepuh

Taja in ...
09.01.2017 01:28 (Jan 09, 2017)

(fotka: tokrat ni moja. Tu še nisem bila. Pravljično izgleda.)

            

Mogoče zato, da bi se izognila kaki hudi žalosti

kot v nemih filmih, kjer veš,

da te bo pozdravila tišina,

ko nekdo poleti nad tem brezbrižnim mestom,

vzleti s pločnikov kot golob, 

ko se zaloputnejo vrata ali zalaja pes,

ohranjam pisano ljubezen.

Iluzijo.

 

Prvi kratki rez:

da te spet zagledam, po naključju.

Obraz je isti,

oči enako sive.

Srečanje ni filmsko, ni krinolin,

ne plesnih čevljev, ne rapsodije v modrem,

veliko skromnejše je,

vsakdanje,

to da sem te srečala,

tam pri tekočih stopnicah,

v obratni smeri.

Bolje tako,

kot da bi se srečala med pečenimi piščanci in teletino.

 

Drugi kratki rezi; druga ekipa:

eho odbijajoč od skale do asfalta

v svetu kot ledena gora,

toliko nevidnega je!

Bilo in je,

a vendar ta oblika,

posneta v led nekoga ljubega,

kjer nizaš misli,

razmišljaš o prostoru in času,

da lahko vlečeš poteze dalje.

In ta grafika odseva,

ki zavaja, omahuje, ljubkuje,

razgrinja pogled iz ne mojega

Glasba iz pločevinke

Taja in ...
07.01.2017 00:01 (Jan 07, 2017)

Oh, kako noro!

Petek je 13.15, v Ljubljani

6 dni po Silvestru,

ja, leta 2017 smo in grem na tržnico po ribe,

ker bom ob 17.00 začela pripravljati večerjo,

ob 19.30 pride družba na sedmino,

vse mora biti urejeno,

a ne vem še, kdo bo mene nahranil.

Hodim po mrzli ulici, 

vanjo udarja severni veter, 

vidljivost je 100%,

kar je za to mesto nadvse presenetljivo.

Skočim na kavo in skupni prijatelj

vsaj enkrat v življenju prvi potegne denarnico,

pomislim, da mu še vedno želim naslov v časopisih:

sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,

dobili s 5 g kanabisa za lastno uporabo,

nato,

kako nemogoče misli me obhajajo,

ko sem žalostna,

in če te ne bi bilo sedaj ob meni,

bi že zdavnaj odšla domov,

zato spotoma stopim še v antikvariat,

si kupim "Razgaljanje tišine",

gledala sem Teda Hughesa, Pasternaka in Lorco.

Pregnal me je vran,

ta vrag pač ne sodi nikamor v življenju

in ne naredi nič omembe vrednega.

Celo pri Homerju ne.

Za Sja skočim še do lekarne na Prešernu,

opazim, da golobi stiskajo glavo m

Kralj rokenrola

Taja in ...
04.01.2017 19:41 (Jan 04, 2017)

Mraz, tema, vlaga, 

luči trgovin v Centru se počasi ugašajo,

jaz pa stojim na cesti.

Žalostna. 

Niti ne veš kako.

Zaustavijo me hlače v izložbi.

Črne.

Ta barva nekaj obnavlja.

Iz preteklosti se vleče

kot pot tvoje pustolovščine.

To me spomni, kako je,

ko umira kdo živ.

Takrat odteče veliko krvi z vsakim udarcem,

in tudi, 

zakaj nato mrtveci vzamejo 

v svoja usta tuja življenja.

Na to sedaj mislim.

Te skrbi, da ne pridem?

Naj te ne. 

Zraku in svežim novicam se moraš zahvaliti,

da sploh vem,

čeprav sem te pred časom klicala

domov, v službo, v bar.

3 tedne in smrad,

čudno, 

luči so bile ves čas prižgane,

vrata odprta

in nihče ni pomislil.

Le kako se ti je uspelo,

tako močno zaviti v folijo

in postaviti v hladilnik.

In zakaj nisem pomislila,

da tam ne moraš vonjati cvetov,

lahko pa se utopiš v lastnem soku.

Kakšen nauk izvira iz tega?

Najbrž noben.

Mogoče, 

kako eksistencionalno je čutiti,

da si ljubljen.

Tudi to bi razumela.

Prst postaja bogata s pepelom.

 

                        

*Elv

Modni mini

Taja in ...
01.01.2017 17:29 (Jan 01, 2017)

Čas je za zabavo, 

pa se odpravim na sprehod 

med zaparkirane pločnike

in naprej ob cesti.

Nad glavo se čudežno pojavi balon,

bela pika na modrem nebu.

Dež prej ali slej poneha

in na razjasnjenem nebu

se oblaki razmaknejo,

tako kot se za te otročje igralce

nad ljudmi spodobi.

Načrti za prihodnost postanejo

zaznamek pod naslovom izbira,

omejena na dve možnosti.

S pripisom, 

pomisleki, premisleki in vera, 

da je to edino prav.

Dosežem Prešernov trg,

kjer mi izveski spomina na včeraj

še vedno visijo nad glavo,

malo nižje se pod nogami leno pretaka voda.

Doživim smešno asociacijo,

da letos ne bom ves čas jokala 

niti se ne bom ves čas smejala,

saj ne želim postati slaba gledališka predstava,

preproducirana in zavajujoča.

Naj bom vsaj tako živa kot so običajni ljudje,

z močjo,

da si tu in tam odrežem največji kos torte in tudi kaj potem,

če sem malo prej razmišljala,

da občasno dobim občutek,

da se moški rodijo s kavčem na hrbtu 

in daljincem v roki.

Nisem mati Tereza,

zato me lahko objame

Starec in morje

Taja in ...
30.12.2016 16:53 (Dec 30, 2016)


							   

      

To dopoldne ob Ljubljanici.
Visoka, divja teče pod sivino,
nekaj ribičev poseda na obrežju
in starec.
Sedi na klopi,
meče drobtine golobom.
Pred leti je potegnil pol metra dolgo postrv iz vode.
Prav na tem mestu.
Zdaj pa pravi,

da je reka dramatično spremenila svoje obnašanje,
mogoče pa je rekel korenito,
in je prenehal loviti.

Tudi on sedaj samo čaka

in poudaril je "tudi".

Stegnem noge proti vodi,
objamem knjigo.
V njej ležijo besede,
slika golega okostja in tisti,
ki se je z vso močjo boril za svoj čudež.

Trenutek, ko te zmrazi.

Veliko dni je odteklo

ter kaj pravzaprav počnem tukaj,

v tem življenju.

Ni videti ravno dosti.

                       
Vem.
Dogodek nevreden postanja na Facebook,
še Ljubljanica se zdi daleč proč.

                              
Iz toka zaslišim oddaljene glasove
in se spomnim,

kar se je zdelo prej nemogoče.

Zastopim, da ima včeraj
svojo povezano logiko.
Prav tako kot danes.
In kaj, če si odpustim.

In mogoče je cilj samo v korakih.
V tem

Pitagorov izrek

Taja in ...
29.12.2016 15:03 (Dec 29, 2016)

Prav tako kot stari filozof

sem se znašla pod pravim kotom

kvadrata nad nogami in opazujem

povezanost na tem tretjem kamnu od Sonca.

-------------------------------------------------

V novembru.

  

Iz breze se listi vračajo nazaj

na zemljo.
Umirjeno. S tišino.

  

Ujetniki jesenskega vetra.
Ta jih sedaj vrtinči tako
hitro kot spreminja obliko oblakov.

   

Oko preveri, kaj je še ostalo.
Nekaj razbitih steklenic popivanja in divja trta.
Lansko leto jo je nasilna roka pregnala,
sedaj ponovno rdeči na zarjaveli ograji.

  

Čudež upornosti bitja.

Pognala je to pomlad
in se do danes oplemenitila.

   

Sedim in opazujem,
kako odhajata brez besed.
Ženska, ki je bila včasih mlada in lepa
in on, ki je bil mlad in lep ob njej.
Oblečena sta le za okolico.

   
Zase sta že dolgo gola.

   

/Prepričana sem, da sta se goloba
nad našimi glavami v tistem trenutku ljubila.

Odložila sta perje./

                             

                         

*Pitagora je imel matematiko, zlasti števila in

Za Elizo

Taja in ...
26.12.2016 11:51 (Dec 26, 2016)


							     

Kako si bila danes smešna Ljubljana

kot osupljiva igralska zasedba 

v filmu To so Gadje

dva sinova in njuna razigranost,

vsa malomeščanska soseska,

še sama se spreminjam v Rozi.

Zvonik Trnovske cerkve

je te dni nagnjen malo bolj v levo,

prelepi dnevi,

ko mesto spominja na igro, karte 

in pojoči zvon.

Sence dobrega in zla,

ne enega ne drugega se ne da premagati,

ne v sebi in ne drugje,

Up, ki ga vedno spremlja tihi obup.

Megleno je zunaj ali pa izgleda megleno.

To je to. O tem razmisljaš v mestu.

 

                                                (ob 00:06)

 

Pravkar sem skočila iz postelje

vsa polna prostih dni,

sita sem navadnih dni,

in na trenutke bleda.

Zakaj se ti nisem zasmilila?

Zabavneje bi bilo odpotovati

v Madrid,

napisati pesem o oranžni barvi,

a ne,

te mazohistične odvisnosti

in ta prepričanost,

saj bo zmogla, si opomogla, zrastla.

Kaj naj sedaj s tem darilom?

Ni bilo niti trenutka, da bi ga spustila,

ne vprašanj, da bi jih odložila,

ne gre brez poznih odkritij.

Se poč

Operacija na odprtem prsnem košu

Taja in ...
23.12.2016 10:54 (Dec 23, 2016)

17.00 je v Ljubljani in se sprašujem,

če bom uspela dokončati dovolj hitro,

da ujamem klepet.

O, ta klepet.

Postaja razbitje dnevne rutine,

kjer ne vem 

ali govoriti ali poslušati.

Živa sem z vami.

Polna spokoja in prijetnih bojazni.

Kakšen začetek pesmi.

Zmeden in nasmejan,

poslušam, ko govorite

in govorim, ko vi mislite,

razmišljam o tem, 

kar mislite vi,

vi ne razmišljate o tem, 

kar mislim jaz.

Prav je tako.

Jaz sem tista,

ki lovi radovednost.

Vi razmišljate iz drugega razloga

in res,

zakaj misliti in se na koncu spraševeti 

ali je misel smiselna,

a vse kar lahko rečeš je,

da si jo zabeležil.

 

Letim kot Wislawa na balonu,

le z drugimi kapacitetami,

"rja, ljubi moji, rja",

pušča mrakobnost obraza za sabo,

in ne vključuje nikakršno vedenje,

le dejstvo, 

da še marsičesa ne vem.

Nekdo veliko govori o kuhi

in kaj in kako pripravi,

drugi poišče novega boga,

tretji obuja spomine na staro ljubezen.

Zamudnik javi, da ne pride,

čeprav bo kasneje šel na večerjo k Hillbillyju.

Zdi se, da je

Kolo nas popelje

Taja in ...
18.12.2016 21:57 (Dec 18, 2016)

                      

18 in 00 popoldne je,

Ljubljana se je spraznila,

dnevni migranti so odši,

populacija se je zmanjšala,

ulice izven strogega Centra so opustele.

Virtuala pa nikoli ne zaspi,

ne v petek, ne v nedeljo.

Počutim se medlo,

berem o razliki med pesmijo in Pesmijo,

v vseh merilih izvenim kot siromak med bogatimi,

ne maram ne ritma ne asonance,

samo ob živce me spravijo.

Če te nekaj napade,

preprost tečeš,

se ne oziraš.

Ne kričiš,

ne moreš me ujeti.

"Teorija" v času Bukowskega 

ni imela take vrednost.

Kako sem sploh pristala tukaj.

 

Bolje, da vstanem 

in se spravim na ulice,

burek in golobi.

In kje je ta kitara?

So strune zmrznile v tem mrazu?

Na stojnicah so ljudje verjetno že precej utrujeni,

komolci so naslonjeni na mize,

podpirajo razgrete glave.

Kako nesrečno je mestno jedro,

ko ga objema vonj pleskavic,

poplakuje medica,

noge se opotekajo proti domu,

jeza grmi za vrati.

V soboto zjutraj so vsi srečnejši.

 

Ne verjamem v Boga,

torej mi ni potrebno sestavljati

dovršen

Oglasi

6437.) tiskarna urška 14

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 19.99 €

1504.) srce

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

269.)  7. nebesa

Kategorija: Leposlovje

Cena: 11.99 €

v zimskem času, ko se ne moremo kopati na morju ali kje drugje, so bazeni lahko odlična izbira za plavanje in uživanje v vodnih radostih. v sloveniji je zelo priljubljena destinacija thermana laško, kjer lahko uživate v bazenih, savnah, masažah in drugi storitvah.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

presenetite svojo boljšo polovico s čudovitim valentinovim darilom. na spletni strani mojedarilo, najdete darila za valentinovo s katerim boste razveselili svojo drago oziroma dragega. preverite celotno ponudbo valentinovih daril na spletni strani http://www.mojedarilo.com/oc/2/darila-za-valentinovo

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

ajdovo kašo lahko pripravimo kot prilogo ali pa glavno jed. ajdova kaša malinca ne vsebuje glutena, in je tako lahko prebavljiva. pri malinci je na voljo v eko pridelavi.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

new apple iphone 7plus & 6s plus 128gb gsm factory unlocked whatsapp: +14049824263   contact us through the below email for more information.   email : simoncowan983@gmail.com   whatsapp: +14049824263     apple iphone 7plus   1 year manufacturer warranty 5.5" retina hd display with 3d touch fingerprint-resistant oleophobic coating a9 chip with 64-bit ultrafast 4g lte advanced wireless new 12-megapixel isight camera 4k video recording ios 9 with touch id and apple pay

Kategorija: IP telefoni

Cena: 500 €

3039.) alternativni  načini zdravljenja

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 19.99 €

4341.) 3. stopnja

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

bi radi smučali po ugodnih cenah? potem obiščite spletno strani 1nadan, kjer lahko najdete več dnevne ponudbe za smučanje italija. celotno ponudbo preverite na 1nadan.si!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

351.)  svoboda v razvalinah

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 9.99 €

4849.) o osebnem računalku

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj