Danes na oddelku pobrišem mizice in nočne omarice in zamenjam prtičke.
Pridem do gospe, od katere v teh dveh tednih še nisem slišala celega stavka. Vseskozi leži. Mislila sem, da spi, po kosilu je bilo.
Pa zaslišim: "Od kje ste pa vi doma?"
"Z Zaplane sem."
"A z Zaplane? Jaz sem pa iz Rovt."...
"Tam je pa lepo." rečem.
"Pri vas je tudi." odgovori.
Rečem še stavek, dva in odidem v naslednjo sobo.
Ko zvečer delim večerjo, pokaže na nov pisan prtiček, ki sem ga popoldne zamenjala in pripomni: "Lepo!"
Z nasmehom na obrazu.
Do danes sem mislila, da je povsem neodzivna.