Članek
Odpisani se vračajo
Objavljeno Jan 26, 2016

Kar nekaj časa je minilo od moje zadnje objave na PublishWallu. Ne vem zakaj, ampak vse skozi sta mi bila nekako bolj domača Facebook in Twitter. Toda vse se zgodi z razlogom in danes je očitno nov dan, dan namenjen spremembam.

Za nami so predčasne državnozborske volitve 2014 pred nami pa se izrisujejo že nove. Prav zanimivo je bilo po enem letu prebirati komentarje, ki so jih pod mojimi objavami, pisali nekateri, meni povsem neznani ljudje. Koliko zlobe, sovraštva, nebuloz se skriva v njih. Sprašujem se, kako lahko nekoga, ki ga osebno ne poznaš, tako blatiš, šikaniraš, zlivaš po njem gnojnico ipd. In to samo zato, ker pripada neki drugi politični usmeritvi, drugim vrednotam. Gre za zavist - za nacionalni šport Slovenk in Slovencev - oziroma za privoščljivost?. 

Če bi so se me ti komentarji še pred letom in pol čustveno dotaknili, pa lahko rečem, da sem v tem času osebnostno močno zrasla, da je moja čustvena inteligenca na višjem nivoju in, da tem "anonimnim" osebam, ki se skrivajo za nekimi fake profili, odpuščam.

Upam, da ne bom napačno razumljena. Ne govorim o korektnih komentarjih, pri katerih se spoštuje "kultura komuniciranja" in so podani kot dobro namerni, izražajo nasprotna stališča, podajajo drugačna mnenja ali zgolj izražajo ne strinjanje z zapisanim. Spoštujem vsakega posameznika, vendar ne dovolim, da me nekateri neupravičeno žalijo, pišejo neresnice ali celo laži o meni, mojem delu, mojih ravnanjih ali pisanjih. Tega je bilo v preteklosti preveč. Tudi v bodoče ne bom odgovarjala na zapise, ki bodo izkazovali sovražen govor, nespoštovanje do mene osebno ali moje politične in svetovno nazorske pripadnosti.

Tisti, ki me resnično poznajo, vedo, da se že vse od mladosti, zavzemam za pravičnost, resnicoljubje, odkritost; da sem bila vedno na strani tistih, ki so se jim godile krivice itd. Življenje mi ni nikoli bilo posuto "z rožcami", tudi v času "socializma ne".  Bilo je veliko lepih stvari, bilo pa je tudi veliko odrekanja. Bilo je kar nekaj padcem, a še več vzponov. Hvaležna sem vsem, ki so mi na moji poti stali ob strani; me podpirali v mojih odločitvah; me spodbujali tedaj, ko je bilo res hudo.

Nisem Mati Tereza, tudi nisem "Mafijska nevesta" kot me je v preteklosti poimenoval eden od rumenih tiskov, ki mu ne bom delala reklame in ga imenovala. Sem le aktivna državljanka, ki se zaveda svojih, z ustavo zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Odločena, da tudi v bodoče izražam in delim svoje občutke, mnenja, komentarje.

Danes vem tisto, kar pred letom in pol nisem vedela. To je, kdo stoji za temi "nebulozami". Kako hitro prideš do info, ko nisi več funkcionar (v mojem primeru poslanec) in, kako hitro se začne odvijati klopčič, zakaj se ti je v času mandata vse to dogajalo, kar se ti je. In ko povežeš vse niti, ugotoviš, da so te dejansko najmočneje rušili "ravno" ljudje, ki si jim zaupal; ki si jim mnogokrat pomagal, da so uresničili svoje sanje; ljudje, ki pripadajo tvoji t.i. "politični" opciji. Lahko se vprašam samo: "Zakaj?". Jaz svoj odgovor na vse to, poznam. Sami pa naj poiščejo svoj odgovor in se vprašajo "ali je vse to vredno?". Ali se lahko pogledajo v ogledalo in si rečejo: "Dober človek sem!"

Kot je dejal Budda:

"Vstanimo in bodimo hvaležni, saj če se danes nismo naučili veliko, smo se naučili vsaj malo; in če se nismo naučili niti malo, vsaj nismo zboleli; in če nismo zboleli, vsaj nismo umreli - torej bodimo HVALEŽNI!"

Ja, danes je res en čudovit dan "s soncem obsijan"...