Članek
Kaj nam razkriva Supervizor?
Objavljeno May 24, 2014

Če kaj, potem je vsekakor potrebno priznati, da je Komisija za preprečevanje korupcije vzpostavila uporabno računalniško aplikacijo SUPERVIZOR, kjer lahko odkriješ marsikaj. Med drugim, kdo vse ustanavlja podjetja (tudi slamnata), ki poslujejo z državo ali lokalnimi skupnostmi oziroma s podjetji v lasti lokalnih skupnosti ali države; kdo so t.i. slamnati lastniki podjetja, ki hitro pristane v rokah nekoga drugega (ene in iste osebe); zakaj nekatera podjetja končajo v stečaju; kdo so stečajni upravitelj in še in še....Pred dvema dnevoma je Delo objavilo prispevek o novih lastnikih Term Dobrna (opomba: o tem so pred tem poročali tudi drugi mediji). Ko povežeš nekatere niti, tudi s pomočjo Supervizorja, si lahko ustvariš sliko, kako s pomočjo družinskih in prijateljskih povezav, nepotizma, kronizma, potekajo nekateri posli. Kako se s pomočjo poslov med državo, lokalnimi skupnostmi, podjetji v njihovi lasti, eni bogatijo na račun države; povečujejo svoje premoženje (zakonito ali nezakonito naj presojajo drugi); kako se določena podjetja ustanovijo s prav določenim namenom in se jih po opravljenih poslih, preprosto reši s stečaji. Ali tudi s pomočjo pravosodja, je seveda posebno vprašanje!

Delo je nedavno poročalo, da je "v terme prišel Jančar, večinski lastnik Term Dobrna z 32,7 odstotka pa je trenutno Alea, d. o. o., Marije in Marjana Korošca, staršev odvetnika Dušana Korošca, ki je sicer član nadzornega sveta term. Konec aprila je 17 odstotkov term od Zvona Ena holdinga v stečaju kupil Sanatus Aleksandra Jančarja za dobrih 400.000 evrov. Jančarjev Eurotas je letos kupil tudi Štormanov hotel v Celju, pred dvema letoma hotel Piran in je še večinski lastnik Casinoja Portorož".

Seveda z vstopanjem v lastniške strukture ni nič narobe. Celo več, pozdravljam privatno lastništvo in kdor je sposoben, je prav, da se mu poslovanje tudi omogoči. A, ko gre ob enem tudi za sodelovanje z državo, lokalnimi skupnostmi in njihovimi javnimi zavodi ali javnimi podjetji, pa nastopi trenutek, ko se vprašaš, kako je mogoče, da neko podjetje, ki je prijateljsko povezano z odgovornimi v občinah, državi, lni pod drobnogledom preiskovalnih organov oziroma, da nikomur ne zazvonijo alarmi. Še posebej takrat, ko gre za družbe, ki opravljajo revizijske posle! Naključje? Morda! Ali pa ne pripravljenost organov preiskovanja, pregona in sodstva, da se postavijo v vlogo pasivnih opazovalcev.