Ana Kos

Prijatelji (87)
Marjana Skalic
Volodymyr Anželj
Azra .
štulič ;)
Ksenija Malia Leban
Rastko Plohl
Leon Kralj
Romano Rajkov
Spremljevalci (68)
Vanja Šobar
Najini Teki
Ana Demšar
Kristina Veras Brzin
Aleksander Lipi
Doktor Živago
MATT ŠPORT
Dajana Babič

Kategorija: Zločin.in.kazen

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Za dobro voljo ena taka moška :)
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Čarobni ključ, ki odpre vrata do modrosti
V ogledalu sem opazila svojega moža!
KRT - kopriva, rman in trpotec
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 255 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 38 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 121 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
januar 2018
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Vsi si želimo nebes

Ana Kos
15.07.2017 10:37 (Jul 15, 2017)

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Zgodba, ki jo je napisala Els Beerten, Vsi si želimo nebes, hitro močno pritegne, potegne nas v raznolika dogajanja, prepletajo se zgodbe, ki jih v prvi osebi piše več junakov. Prepletajo se tudi časovno, nekatere se dogajajo med 2. svetovno vojno, nekatere dosti kasneje.

Kaj je središčno?

Mogoče to, da sta dva fanta, Belgijca, Flamca pravzaprav, dobra prijatelja, najboljša prijatelja - in oba želita narediti nekaj dobrega - in s tem namenom eden, Ward, postane vojak, celo nacist - ker verjame, da bo s tem pomagal svoji ljubljeni deželi, Belgiji, Flandriji - profesor v šoli, zgodovinar, pater, jim je povedal, kako je hudo na vzhodni fronti - da Nemci nujno potrebujejo okrepitev, pri Stalingradu da je strašno. Če ne bodo pomagali vsi, če Nemci ne bodo premagali Rusov, bodo prišli na Zahod Rusi, vse bodo pobili, poklali tudi dojenčke, porušili cerkve, iztrebili kristjane

Els Beerten: Vsi si želimo nebes – KEVD'R

»Z desnico sem si na hitrico potegnil čez oči. Nisem več slišal ječanja moških na ležalnikih ne pomirjujočih besed bolničark. Sam bi lahko ležal na tej postelji, če bi imel smolo. Preč, Ward, ni te…

Dobra žena

Ana Kos
20.03.2017 09:26 (Mar 20, 2017)

Dobra žena.

Dobra žena?

V TV napovedniku sem videla naslov. Preletela sem opis filma. Tako se tudi lažje vključim v filmsko zgodbo, saj redko gledam cel film.

Potem sledim zadnjemu delu filma. Gospa Milena zve, da ima raka, mora na operacijo. Hkrati zve nekaj strašnega o svojem možu. Našla je namreč nek posnetek, na katerem vidi, da je le-ta vpleten v vojne zločine. Kaj naj naredi? Na operacijo mora iti, pravi zdravnik. Kaj pa ... kaj pa glede moža? Hladnokrvnega (?) vojnega zločinca? Človeka, ki nosi svoje skrivnosti, o katerih doslej ni vedela?

Sprašujem se, kaj je huje: rak ali to, da je mož vpleten v vojne zločine. Ali morda to, da tega doslej ni vedela?

Kaj naj bi zakonci vedeli o sozakoncu? Katere skrivnosti so tiste, ki so naša (njegova, njena) intima in se ne tičejo soproga, soproge?

Po tem, ko gospa Milena spozna, da z možem ne more več živeti tako, kot je živela doslej - mirno meščansko življenje -, sprejme odločitev, ki govori o iskanju resnice in nikakor ne podpira skrivan

Jasnovidci in pravica in resnica na sodišču

Ana Kos
05.02.2017 08:01 (Feb 05, 2017)

Pred leti smo se na nekem blogu (na Vlatkinem) zelo veliko pogovarjali o nedolžnosti neke mame, ki je bila obsojena na zaporno kazen, češ da je ustrelila svojo hčerko. Vlatka je trdila, da je "videla" (videnje) podobo mladega temnolasega moškega - in ta da je ubil to dekle - ne pa mama, ki so jo obtožili in potem obsodili na dolgo zaporno kazen.

Kakor sem zvedela (ko sem tedaj, l. 2007, 2008 brala v medijih), so po to mamo prišli policisti že kar na pokopališče po pogrebu njene hčerke in jo takoj odvedli ...

Skratka: meni se zdi to grozljivo samo na sebi. Drugače je, če bi odkrili nekega morilca, ki načrtno ubija. Ne pa ko gre za neko mamo ... pa četudi bi bila res kriva ... saj je neskončno kaznovana že samo s smrtjo otroka ... pa četudi bi bila ona sama kriva te smrti.

Res je, da gospe Dragice nisem nikoli srečala, imava pa skupne prijatelje. Po vsem, kar sem slišala in brala o njej, vem, da je preprosta ženska in ... verna! Označili so jo za fanatično. Za fanatično vernico. Če hodi

Po krivici obsojen ...

Kdo more začutiti trpljenje nedolžnega, obsojenega na dolgo zaporno kazen, in trpljenje njegovih bližnjih, žene, ki je potem kmalu umrla - in dveh otrok, starih blizu 9, 10 let, ki sta ostala brez mame, ki je umrla, in brez očeta, ki je bil v zaporu ...?

Pravična kazen?

Ana Kos
24.06.2016 10:58 (Jun 24, 2016)

Ko zvemo za rop, umor in še drugo nasilje, gotovo vsi občutimo žalost, jezo, zgroženost ...

Potem pa ponavadi sodišča meljejo in zmeljejo pravično kazen. Kazen, ki se nam zdi poštena, pravična ali pa tudi ne.

Sama sem se o kazni že velikokrat spraševala, kakšna naj bo, da bo res pravična (da zadosti narejeni grdobiji ali celo zločinu) in koristna (da storilca poduči, ga nauči nečesa dobrega za naprej - za življenje).

Zgrožena sem bila ob tem konkretnem primeru iz zadnjih časov, ob zapisih o dogajanju na sodišču v zvezi z ubitim učiteljem, ampak potem, ko sem brala vse po vrsti, sem čutila človeškost v odločanju sodišča. Človeškost, ki govori o tem, da morda celo sodišču kljub vsemu ni vseeno za storilca. Ja, za storilca.

Če nekdo zaradi zločina umre, če ljudje na tak način izgubijo svojega dragega človeka, če zaradi zločina izgubljajo občutek varnosti sokrajani, ima vse to hude posledice. In vendar storilca ubiti ali zapreti za vse življenje ali za zelo dolgo dobo morda le ni najbolj

Smrtna kazen? Ne!

Tudi to je (bil) 25. maj - Elza Premšak

Ana Kos
26.05.2016 22:35 (May 26, 2016)

25. maj. Titov rojstni dan, ki se je praznoval po Jugoslaviji že l. 1945 s štafeto mladosti in raznimi kulturnimi in športnimi dogodki. Leta 1957 je Tito poimenoval ta dan kot dan mladosti (25. maj sicer ni njegov resnični rojstni dan). Potem je potekala štafeta do Titove smrti l. 1980 in še nekaj let čez, do l. 87 ali 88. (O tem.)
Mnogi ljudje gojijo lepe spomine na ta praznik, to naj bi bil praznik mladih. Gotovo je v vsakem od nas tudi nekaj nostalgije. Že zato je bilo nekaj lepo, ker smo bili tedaj mladi in večinoma bolj zdravi, kot smo sedaj.
In zato, ker je tedaj verjetno bilo več upanja ... za ene ga je itak bilo v obilju, za tiste z "napačne strani" pa je bilo zlo prepoznavno. In je bilo upanje v pravico in resnico, ki bo nekoč razsvetlila dan.
Jaz se ob tem prazniku ne bi niti ustavljala - itak se jaz na splošno ne ustavljam kaj dosti ob praznikih.
Ampak res mi ni vseeno, da uvajajo Kardeljeve igre, da postavljajo zdaj spomenike ljudem, ki so resnično odgovorni za zločine n

Naša vest je v ustavi in zakonih?

Ana Kos
07.01.2016 23:56 (Jan 07, 2016)

Noben zakon mi ne more dovoliti tega,

da delam tisto, kar je narobe.

(A. Lincoln.)

---

Tako je. Naj so zakoni v državi taki ali drugačni, je vsak od nas dolžan delati po svoji vesti. Ni pa vse dobro, čemu ljudje tako radi rečemo "dobra, mirna vest", marsikdaj človek najde razna opravičila za svoja dejanja ... dolžni smo raziskovat stvari, se poglabljati vanje, ne samo nekaj odkloniti ali pa slepo sprejeti in trditi, da delamo po svoji vesti.

Tako je včasih "mirna vest" samo retorična, resničnega miru v srcu pa človek nima.

Mnogokrat se človek odloča, tudi o zelo pomembnih stvareh, ko ne vidi dobro ... ko ima "umazana očala" na nosu, ko premalo pozna stvari, sklepa pa po neoprijemljivih stvareh. Ali pa izhaja iz svojih težkih izkušenj, ki jih ni zdravo predelal.

Spomnim se, ko je bila vsa iz sebe ena blogerka, češ da jaz premalo spoštujem ustavo - ampak jaz v resnici mislim, da ni ustava izraz moje duše. In ni moja vest. Vesti mi ne more nihče ukazati. Seveda pa se vest oblikuje sko

Pametni in nespametni zakoni in predpisi (pri nas in drugje)

Na tej strani piše: Menjavo žarnice je treba odslej prijaviti kot nevarno delo. Država se utaplja v morju predpisov. Eden od takšnih primerov je denimo, da mora po novem vsak obrtnik, ki želi splezati na lestev, izpolniti poseben obrazec (in kaj vse mora narediti s tistim obrazcem, sicer so lahko visoke kazni - tja do 40.000 €) in prijaviti nevarna dela. Podobnih zakonskih nesmislov je še veliko, pravijo na obrtni zbornici. V filmčku je še par

Če je moj greh, da govorim resnico, sem pripravljen grešiti do konca življenja.

Ana Kos
23.08.2015 19:01 (Aug 23, 2015)

Ob dnevu boja proti totilitarizmom, proti stalinizmu in nacizmu, skušam dodelati zapis, ki sem ga želela objaviti ob "obletnici Srebrenice", pa sem imela julija več ovir, da tega nisem mogla narediti.

Ob tem, ko kakšen človek zavije z očmi, ko vidi, o čem bo tekla beseda, še bolj vem, kako je potrebno osvetljevati te temne strani življenja. Marsikdo joka za Titovo Jugoslavijo in hkrati omalovažuje žrtve ... ljudi, ki so bili "nihče", izbrisani na tak ali drugačen način, izbrisani ... mrtvi ali pa morda ne ... v zvezi z njimi je bilo vse skrito, skrivano ... In prav tako so bili "nihče" marsikateri svojci, žalujoči svojci, ki niso vedeli nič konkretnega o svojih izgubljenih ljudeh ali pa so le slutili ali pa so zvedeli dokaj zanesljive informacije o pobojih, toda uradno ni bilo ničesar ...

Pa se niso dogajali zločini samo v prvih tednih in mesecih po vojni, pač pa tudi veliko kasneje.

Boris Cavazza recimo v svoji knjigi piše tudi o družini svoje žene Mojce. Kopiram iz zapisa, ki sem ga

Pismo otroku pod srcem

Ana Kos
03.07.2015 09:41 (Jul 03, 2015)

V pričakovanju nasilne smrti je mamica Ivanka Škrabec Novak, ki je bila že visoko noseča, napisala pismo svojemu nerojenemu otroku in ga všila v podlogo svojega plašča.
Njen grob (ki si ga je morala izkopati sama), so po dveh mesecih našli, saj je izpod kupa zemlje gledal kos njenega plašča ...
 
Delčki iz pisma:
 
Še nekaj ur in konec bo mojega življenja. 

O le mirno spi moj otrok, saj si tako blizu mojega srca, ki te tako ljubi - vendar, čeprav te ljubi, te iz objema smrti, ki tudi tebe čaka, iztrgati ne more.

Vem, težka bo moja poslednja ura, toda vse bolečine bo hladila misel, da te bom zagledala čez nekaj trenutkov in vso večnost bova skupaj, nihče naju več ločiti ne more.

Ura v stolpu že naznanja jutro, ki naju bo peljalo na poslednjo pot. Saj ne bom sama, z menoj boš ti, o moj otrok, in Marija, kakor takrat s Sinom na Kalvariji. Šla bo z nama.

 
Objavljeno v: 
Naši svetniški kandidati,  str.16 -18
 
 
 
--------------------------------------------------------------

Zaveza št. 22

Nova Slovenska zaveza

Svoboda je prišla ... in mnoge vzela ...

Ana Kos
09.05.2015 22:49 (May 09, 2015)

Včeraj pozno zvečer sem postala na Žalah pred spomenikom žrtvam komunizma in pomislila, koliko ljudi je vzela "svoboda". Že kot otrok sem poslušala to frazo: "Svoboda ga je vzela." Kako groteskno je to, da je marsikdo vojno preživel, svobode pa ne ...

Kaj torej danes praznujemo? Konec 2. svetovne vojne? Marsikje se še kar nekaj časa ni zares končala, ker so zmagovalci neprizanesljivo krojili usodo vseh, ki so bili zares ali pa niti ne na "napačni" strani.

Koliko je bilo "otrok s Petrička" in tudi otrok z ormoškega Petrička in še z drugih "Petričkov" ...

Kako požrešna je bila Huda jama ... pa jame v Kočevskem rogu pa še vsepovsod po naši domovini ...

In kaj še razmišljam danes, na dan "zmage"?

Pred kratkim sem prebrala knjigo V metežu, napisal jo je partizan Ladislav Grat - Kijev ... to so njegovi spomini na njegovo partizanstvo. Kasneje je bil razočaran nad marsičim v naši domovini, videl je, da vodilni ne živijo idealov, ki so jih ponujali in prodajali med 2. svetovno vojno.

Pred

Otroci s Petrička - Ukradeno otroštvo 2

Gozd v plamenih

Ana Kos
01.01.2014 15:14 (Jan 01, 2014)

Potujem s knjižnimi junaki. Tako zares so, tako zares živijo ...



Obiskujem ljudi, potujem z njimi skozi njihove življenjske zgodbe ...
Tako se me zelo dotakne mnogo ljudi.
Mnoge situacije mi dajo misliti in misliti ...
Obiskujem zapornike, tiste, ki so doživeli obsodbo, tiste, ki so bili kaznovani po krivici ali po pravici.
Sprašujem se, kaj se dogaja v človeku, kako je zrasla določena zavest nekega posameznika, kakšna je njegova "vest".
Kako je prišlo do tega, da eno stvar vidi tako zelo drugače, kot jo vidi večina.
Zakaj lahko nek oče vidi svojo družino in morda polom v svojem zakonu tako drugače kot njegova žena ...



Pred časom sem prebrala knjigo Odgovori mi.
Tretja zgodba v tej knjigi je Gozd v plamenih.


Bila sta nežen par, imela sta se rada. Rodila se jima je punčka, mlado mamico pa je vso prežela huda depresija. On je skrbel za ženo in punčko, delal je samo še za svojo družino. In imel je poklic, ki ga je imel rad: delal je z rastlinami, delal je v gozdu.
Dobil je novo nalogo, da reši

Blaine Harden: Pobeg iz taborišča 14, 2. del

Ana Kos
15.12.2013 21:43 (Dec 15, 2013)




Zaradi dolžine sem razdelila prispevek o knjigi Pobeg iz taborišča 14 na dva dela.
Tukaj je prvi del.
Moja predstavitev knjige in problematike ni ravno popolna (enostavno ne utegnem ... in knjigo želim vrniti v knjižnico), v knjigi je tudi veliko podatkov o zgodovini in političnem stanju S Koreje sploh, o organizacijah, ki skušajo pomagati Severnokorejcem, o sodobnem vodstvu države, o hudi revščini v državi, o tem, kako mnogi Južnokorejci gledajo na svojo severno sosedo dokaj brezbrižno. Kako hočejo za vsako ceno ohraniti "mir", četudi ima Severna Koreja včasih "izpade", ki imajo med prebivalci Južne Koreje tudi smrtne žrtve ...
Morda je pa dovolj, da bo še koga zamikalo prebrati več o vsem tem.
Sploh o družbeni pravičnosti ...

* Pa še o tem, kako je Šin pobegnil, on, doslej edini, iz taborišča, "ki ga ni".
Pravzaprav otrok, rojen v suženjstvu, težko ve, da obstaja sploh drugačno življenje. In tam so bili samo taki otroci. V Šinovi šoli je bilo približno 1000 otrok, vsi so bili rojeni

Blaine Harden: Pobeg iz taborišča 14, 1. del

Ana Kos
15.12.2013 12:21 (Dec 15, 2013)

O Severni Koreji nisem vedela kaj dosti drugega kot to, kje leži, katero je glavno mesto (Pjongjang), kakšna je družbena ureditev (komunistična) in še kaj takega "okvirnega".
Tako me je knjiga Pobeg iz taborišča 14 popeljala "in medias res". Taborišče 14 (delovno taborišče za politične zapornike), kot trdi vlada, sploh ne obstaja. A o njem pripoveduje tedaj 23-letni Šin In Gun (sedaj je Šin Dong-hjuk - zaradi želje, da bi lažje zaživel svobodno), ki je 2. januarja 2005 pobegnil prav iz tega taborišča, in o njem pričajo satelitski posnetki, ki pokažejo zemljevid vseh taborišč v Severni Koreji.

Pobeg iz taborišča 14 (Žepna knjiga)
Severna Koreja je zelo revna država, elita (tista peščica, ki se ji godi naklonjenost predsednika in vlade) živi revneje, kot živijo povprečni delavci v Južni Koreji. Elektriko recimo imajo le dvakrat dnevno po dve uri, tudi tople vode nimajo redno. Severni Korejci so povprečno 11 kg lažji in 10 cm nižji od Južnih Korejcev - zaradi posledic lakote.
Lakota je tako huda, da vpliva tudi na umske spos

Etty Hillesum: Pretrgano življenje ... in - kaj je svetost?

Ana Kos
21.11.2013 09:04 (Nov 21, 2013)

Precej dolgo sem potrebovala, da sem prebrala ves dnevnik in pisma Etty Hillesum, nizozemske Judinje, ki je umrla v taborišču smrti, v Auschwitzu.
Dvakrat sem že nekaj napisala oz. izpisala, ker so me posamezne misli res zelo navdušile.

A njo doživljam tako zelo različno, da včasih dobim odpor, včasih sem pa navdušena.
Na trdo se soočam s svojim mnenjem glede nekaterih stvari, s svojimi občutji - recimo ob tem, ko ima ona intimno razmerje delno hkrati z dvema moškima, in eden od njiju ima zaročenko v Angliji, pač v drugi državi (čas druge svetovne vojne).
Poleg tega noče imeti otrok, nekje pravi, da ji bo človeštvo štelo v dobro dve stvari: da ni napisala nobene slabe knjige (saj ni napisala nobene!) in da "nimam na vesti tega, da bi zaradi mene tlačil zemljo še en nesrečnik več."
Sprašujem se o tem, kaj je ljubezen, kaj je svoboda. Kaj človeka resnično osrečuje. Sem jaz tako zelo drugačna od nje? Zakaj, v čem? (Pa vendar bi marsikatero njeno misel jaz z veseljem podpisala. In še kakš

Helene Berr: Dnevnik

Ana Kos
15.11.2013 12:23 (Nov 15, 2013)

Prebiram dnevniške zapiske francoske Judinje, ki jo druga svetovna vojna zajame kot študentko na Sorboni. Sprva so zapiski še dokaj "lahki", potem pa postaja življenje vse težje ... Silno jo pa prizadene nemški odlok o obveznem nošenju rumene zvezde, ki v Franciji začne veljati junija 1942. ... sem bila odločena, da je ne bom nosila. Zdelo se mi je sramotno, dokaz pokorščine nemškim zakonom ... Zvečer pa se je znova vse spremenilo: zdaj se mi zdi dokaz šibkosti, če je ne bi nosila, predvsem v odnosu do tistih, ki jo bodo imeli.
Še istega meseca doleti njeno družino zelo huda preizkušnja. Njen oče je bil rudarski inženir in nekdanji direktor tovarn Kuhlmann; zanj je veljalo, da je eden od osmih ljudi svoje "rase", ki imajo posebne zasluge na literarnem, umetniškem ali znanstvenem področju in so zaradi tega izzvzeti iz nekaterih prepovedi ... tega in tega zakona. Toda prav tega človeka so prijeli že prvi mesec obveznega nošenja rumene zvezde - ker ni imel zvezde prišite, temveč le pripeto

Noetov otrok

Ana Kos
13.11.2013 17:53 (Nov 13, 2013)

Ko sem opazila v knjižnici knjigo z naslovom Noetov otrok (avtor je Eric Emmanuel Schmitt), me je kar malo zaskrbelo, kakšna vsebina se skriva v njej. Na naslovnici je župnik v talarju, ki s kolesom pelje smejočega fantka.
Zgodba pa?

ž


Je po resničnih dogodkih.
Takoj me je pritegnila, saj je jezik tako prijetno otroški (tisto, ko otrok nečesa ne razume prav - recimo Jožef, glavni junak zgodbe, si je predstavljal visoko damo fizično visoko in ni mogel razumeti, da je majhna ... no, takih logičnih otroških modrosti je v zgodbi precej)!
Vsebina: Zgodba nas pelje skozi dogajanja med drugo svetovno vojno v od Nemcev zasedeni Belgiji pa vse do konca vojne in še čez.
Sedemletni judovski deček Jožef in njegova mama sta se peljala s tramvajem. Vedel je, da mora molčati, da ga ne izdal jidiš, njihov jezik, in tako se niti ni vznemiril, ko so vstopili v tramvaj vojaki. Pač pa je mama ujela njihov pogovor in tako zvedela, da bo v kratkem prišlo do aretacij v njihovi četrti. Pohitela je s tramvaja, da

Mehmedalija Alić: Nihče 2 - od Srebrenice do Hude jame

Ana Kos
12.11.2013 21:45 (Nov 12, 2013)

Kadar berem dobro knjigo, pa če imam še tako dober namen jo predstaviti na kratko, se mi rado zgodi, da je vendar ne morem.
Sploh če želim izpisati dobre misli in teh kar ne zmanjka.
Dobrih, živih, življenjskih .... Rojenih v človeku, ki je trpel.

Tako sedaj nadaljujem s knjigo Nihče.
V 1. delu sem se dotaknila Mehmedalijevega otroštva in odhoda v "tujino" (no, tedaj je bila tukaj še Jugoslavija) v šolo, njegovega težkega življenja ob osamosvojitvi Slovenije in strašnih dogodkov v Srebrenici, kjer je bilo v genocidu pobitih veliko članov njegove družine (ampak saj on ne žaluje samo za svojimi dragimi, temveč čuti s človeštvom!). In s tem Mehmedaliji ni lahko živeti. To niso stvari, ki kar zastarajo. Spomin ne zbledi. Zločini ostajajo in bolijo.
Zločinca ne morete nikoli dovolj kaznovati, da bi zadostili pravici, če žrtvam hkrati ne povrnete minimuma časti.

Potem pa se je Mehmedaliji Aliću zgodilo, da so mu naložili projekt z imenom Huda jama. Naj gre v rudnik Laško in pregleda zapuščen ruda

Mehmedalija Alić: Nihče 1 - do Srebrenice

Ana Kos
12.11.2013 13:10 (Nov 12, 2013)

Z veseljem sem vzela v roke in prebirala knjigo Nihče, ki jo je napisal Mehmedalija Alić. Napisana je v lepem jeziku in s srcem.

Mehmedalija se je rodil pred pol stoletja v Grujčićih pri Srebrenici. Po otroštvu doma (nanj ima veliko lepih spominov, pa tudi kakšnega manj lepega)

- ... se dobro spominjam Titove slike. ... Njegova slika nam je zbujala strahospoštovanje. ... Pripisovali smo mu pomen Boga v človeški obliki. O njem smo smeli govoriti samo lepe stvari in morali smo ga imeti še raje kakr lastne starše. Ko sem opazoval očeta, njegovo težaško, krvavo delo, sem se spraševal, koliko je šele Tito moral vložiti potu in trdega dela, da ga imajo vsi ljudje tako radi. Očeta sem ljubil in spoštoval, ker sem sam tako čutil, Tita pa sem imel rad, ker so mi tako narekovali.

- V naših šolskih učbenikih nisem našel muslimanskega imena. Mogoče tega niti ne bi opazil, če se ne bi nenadoma eno pojavilo. Prvi, ki je bil omenjen, je bil Musa Kesadžija, ki ga je neki junak iz besedila o kraljevič

Oglasi

v kolikor želite povečati prodajo ali obisk vaše spletne strani vam google oglaševanje pri tem zelo pomaga. vse in še več o google adwords na naši spletni strani: https://adwords.dominatus.si/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

denar posameznikom in nujno poslovanje. nujna posojila zasebnega kapitala brez količinske omejitve, samo z jamstvom nepremičnine, brezplačno ali malo hipoteko. ni pomembno z rai ali annefom ali brez plačilnega lista. brez utemeljitve dohodka. bistvena hipotekarna garancija, tla, prostori, skladišča, zemljišča in proindivisys. ponovna združitev dolgov. hitri in nujni osebni krediti. tudi rešitve za podjetje. informacije: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Dom in Gradnje

Cena: 4500 €

posojilo, financiranje in naložbe brez težav. na področju financ, naložb in specializiranih posojil nudim svoje storitve vsem osebam dobrega karakterja in predvsem sposobnim izpolnjevati svoje obveznosti. grem na naslednja področja: osebna, konsolidacija, komercialna in razna druga podjetja, kmetijstvo, hipoteka, nepremičnine. za več informacij se obrnite na moj e-mail: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Navtika

Cena: 5000 €

7693.) spomini na partizanska leta ii knjiga

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9 €

7692.) pričevanja rabskih internirancev

Kategorija: Družboslovje

Cena: 14.99 €

7691.) prigode stražarja primoža

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

7690.) ciklamen agitator

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

825.) najboljše moštvo

Kategorija: Družboslovje

Cena: 29.99 €

vas zanima poslovanje s kriptovalutami, pa ne veste, kako se tega lotiti in kje začeti? potem preberite navodila v članku: kako kupiti bitcoin? tam boste dejansko izvedeli, kaj in kako morate storite, da boste uspešno opravili nakup te kriptovalute. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

poslovanja s kriptovalutami se je najlažje lotiti tako, da si preberete nekaj člankov na to temo. najbolje, da začnete povsem na začetku in sicer pri člankih: kako kupiti bitcoin ali druge kriptovalute?

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

inštrukcije angleščine v mariboru za osnovno ali srednjo šolo pri amikum-u so vam na voljo. ponujamo prijazen, strokoven in pedagoško preverjen pristop, ki je pomagal že številnim. imamo dolgoletne izkušnje s poučevanjem učencev in dijakov na oš, sš in gimnazijah. preverite našo paketno ponudbo na spletni strani inštrukcije angleščine maribor. lahko pa nas kontaktirate: gsm: 031/530-081 ali preko e-pošte: info@amikum.si preverjeno. preizkušeno. uspešno. amikum.  

Kategorija: Inštrukcije - Jeziki

Cena: 12 €

pri amikum-u vam nudimo storitve prevajanja. prevod iz angleščine v slovenščino ali prevod iz slovenščine v angleščino vam opravimo po ugodnih cenah. prevajamo daljša besedila:      ♣ s področja družboslovja,  ♣ filme, nanizanke, serije, dokumentarce, ♣ navodila, kataloge, brošure, ♣ oglase, ♣ spletne strani ♣ deklaracije, etikete …   kontakt: gsm: 031 530 081 spletna stran: https://www.amikum.si <span #000000;"="">facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 15 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj