Ana Kos

Prijatelji (87)
Sašo Lap
Rastko Plohl
Peter Klepec
Andrej Ban
Ani Bidar
Andrejka Kresal
Janez Gril
Ana Demšar
Spremljevalci (67)
Franci Kociper
Vanja Šobar
Ursa Zupan
Ivanka Gantar
Branka Petrovčič
Barbara Kožar
MATT ŠPORT
Dr Magnum

Kategorija: Zlata.skrinja

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Šla sem na referendum
Resnica o mireni - materničnem vložku
Samomor in moški
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Past za komarje in še past za sršene in ose
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Oh jaz! :)
Je zdravilo voltaren "zdravo"? In druga zdravila?
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 254 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 37 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 88 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 119 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
september 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Ko bolečina seva

Ana Kos
31.08.2017 12:15 (Aug 31, 2017)

Vas je kdaj bolel zob? In se je kdaj zgodilo, da je bolel, pa niste bili čisto gotovi, kateri zob pravzaprav boli? Meni se je zgodilo, da nisem bila gotova, ali boli zgoraj ali spodaj! Ko boli, je včasih vse razboljeno. Vidi se, kako je telo povezano. Kako lahko bolečina seva, se prenaša tudi okrog po telesu. Vse boli.

Moj oče je pravil, da je neke noči zaradi bolečega zoba prepešačil kakšnih 25 ali še več kilometrov do zobozdravnika, potem mu je pa zobozdravnik s kleščami z/a/grabil zob in mojega očeta s kleščami na zobu dvignil s stola - oče je pravil, da je mu pulil in izpulil napačen zob. Seveda smo se otroci čudili in smejali, ko je ata to pravil, ampak zdaj se sprašujem, če je bil res napačen zob. Bolečina se prenaša.

In ko nekaj boli, če je tista bolečina huda, je kot bi nas bolelo vse telo - pa četudi je samo mezinček na nogi ... In če vemo, kaj nas boli, je dobro. Potem marsikdaj lahko kaj naredimo.

Včasih pa ne vemo, kaj pravzaprav boli. Kateri zob, kaj v trebuhu, boli glava

1 Kor 12, 12-26 - BIBLIJA.net - Sveto pismo na internetu

Beseda oživlja in združuje

(Zares) videti

Ana Kos
30.08.2017 08:50 (Aug 30, 2017)

Tolikokrat odkrijem, opazim kaj novega. Včasih me prav preseneti, da je to mogoče.

Tokrat sem šla skozi nek gozd, kot že tolikokrat, skorajda vsak dan, kadar sem "na počitnicah". Hodila sem po precej ozki poti, pod njo je strm breg, če bi človek stopil čez rob, bi se zvalil naravnost an cesto spodaj. Tako nekako učinkuje to, kar se vidi, in na marsikaterem kraju tako zagotovo je. Večkrat sem že pomislila, da tukaj padeš z ene ceste na drugo naravnost pod avto. In če ne obstaneš na cesti, se skotališ čeznjo v reko.

No, zdaj sem pa naenkrat ugotovila, da se na nekem mestu svet pod potjo razširi, torej ni spodnja cesta naravnost navzdol. Čisto sem bila presenečena. Kako da tega še nisem opazila!

Mogoče zato, ker sem ponavadi šla v drugi smeri ...

Ali zato, ker sem hodila največkrat ob drugem dnevnem času, velikokrat tudi po temi - tedaj sem pa sploh pazila, da hodim po zgornjem robu poti! Kako zanimivo je, kako drugačen je gozd sredi dneva ali pa nekaj ur prej - pa obakrat v močni svet

Na drugi strani

Počitnice

Ana Kos
25.07.2017 22:28 (Jul 25, 2017)

Znanka mi je rekla, da že ogromno let ni bila na počitnicah. Dvajset, nekaj takega.

Pa sem pomislila, kaj potem sploh so počitnice! Dopust ona ima. Kaj potem pomeni imeti počitnice? Nekam iti, najbrž to. Nisem je vprašala, kaj njej pomeni imeti počitnice. Vsekakor mi je jasno, da jih po njenem jaz imam :)

Ampak jaz mislim, da jih ima tudi ona! Mogoče res ne gre za dlje časa kam od doma. Ampak ali niso počitnice, če gre lahko za en dan ali nekaj ur nekam, kamor si želi? V naravo? Do reke, na hrib? Posedet na klopco v mestu? Ali pa preprosto nekaj ur brat knjigo?

Kakšne počitnice pa imam jaz?

Dobro mi dene "samota", ki jo te čase uživam, saj sem SAMA "na počitnicah". No, ne čisto sama, saj je pes z menoj. Kar pomeni, da moram zjutraj vstati, čeprav kakšno jutro še ne bi :) Kar pomeni, da trikrat na dan nekam grem :) Včasih tudi uro, dve hodim. Zjutraj grem včasih bosa po travi, knajp seveda :) Spomin na mladost! Na otroštvo. Sredi dneva uživam v prostranstvih okrog sebe, utrgam včasih ka

Plus in minus in o ne čisto sreči

Ana Kos
31.05.2017 20:56 (May 31, 2017)

Veliko razmišljam o svojih učencih. O tem, kar pripovedujejo, pišejo, rišejo, kažejo skozi svoje obnašanje, kar slutim in čutim ob njih. In skušam v naše skupne ure vnašati to, kar čutim, da otroci potrebujejo.

Tudi ob težkih dogodkih, ki se jim dogajajo, se skušam ustaviti, se pogovoriti o tem, kolikor otroci želijo. Recimo ob smrti dragih ljudi ... in tudi živali ... Ja, otroci takoj izrazijo tudi žalost ob izgubi svojih živali. Kakšen moli tudi za dinozavre :)

Ena deklica pride k meni in na moje vprašanje, kako se ima, odgovori: "Dobro, lepo mi je, ampak nisem čisto srečna." Oooo, kako lepo je to povedala. Pretresljivo lepo. Pove mi, kaj se je zgodilo, da zdaj ni "čisto srečna". Vedela sem sicer že prej, kaj se je zgodilo v tisti družini, ampak morala sem zvedeti iz otroških usta, da začutim otroka. Da najdem pot v njegovo srce.

O, da bi mogel vsak od nas v hudem, ki se nam dogaja, reči: "Lepo mi je - čeprav nisem čisto srečen!"

O vsem tem razmišljam, ko oblikujem naslednjo uro. Ur

Popolna sreča

Ana Kos
20.05.2017 09:13 (May 20, 2017)

V prepletu (svojih) misli ob Tajinem prispevku (Ljubljena po moje) in razmišljanju o moji mami (ob obletnici njene smrti - Mama, pišem ti pismo) sem naletela še na en svoj prispevek, kjer se sprašujem o polnem življenju - Od česa je odvisna sreča? Kaj je polno žovljenje?

Kako vidim, s čim se pravzaprav pogosto ukvarjam, kje so moje misli!

Vsak trenutek polno živeti.

Ampak kaj je to - polno življenje?

Ko razmišljam o svoji mami, se mi zdi, da najbrž ni bila posebno srečna. Kar je najmočnejši občutek ob njej, je, da je bila zvesta. Zvesta temu, s čimer ji je življenje postreglo. In prav gotovo ni mogla neskončno izbirati.

Je bila srečna?

Prav posebno po moje ne. Ampak verjetno si je lahko rekla, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči.

"Tukaj", svoj "tukaj" je živela sproti, vendar je gotovo zelo zelo zaupala v nebesa. V tisto potem ... v tisto, kar dobi za zvestobo in garanje v tem življenju. Ali pa, kar "logično" sledi - po človeški pameti. Po veri?

Bog ve, če so se ji kdaj vsilj

Mama, pišem ti pismo

Ana Kos
18.05.2017 20:20 (May 18, 2017)

Dvajset let. Veliko, malo?

Dvajset let je danes od pogreba moje mame. Dvajset let in dva dni od njene smrti.

Prikličem si njen obraz ... najbolj močan spomin njene podobe je tisti, ko sedi za kolovratom in prede volno ... Morda je za to "kriva" fotografija, ki mi pomaga ohraniti spomin.

Sicer pa tisto, ko je kdaj vendar sedela pri peči ... Pa ko je sicer res vedno delala (ja, v tem, da bi stalno delala, ji že nisem podobna ...). A zadnja leta življenja je vendar kdaj posedela pri peči ... in jaz, ko vstopim v domačo hišo, vedno pogledam k peči ... z mislijo, če je mama tam.

Tako ostajajo naši pokojni še vedno živi. Nosimo jih v srcu.

Včasih bi želela slišati njeno pesem ... moja mama je tako lepo pela! Ampak ni glasu, ni spomina na glas ... ni nobenega posnetka njenega glasu ...

Spominjam se, kako mi je bilo hudo, ko si nekega dne nisem mogla priklicati njenega glasu. Kot bi jo izdala.

Spominjam se njenega zadnjega stavka, izrečenega meni ... teden dni, preden jo je zadela kap ... iz

odsrcadosrca - Mama, pišem ti pismo

Mama. Te spominčice so zate. Ker mislim nate. V prvomajskih praznikih pred

Če bi tebe ne bi bilo ...

Ana Kos
15.05.2017 08:15 (May 15, 2017)

"Zbežala bom od doma. Kar šla bom. Ne zdržim več doma ..." Tako nekako je zapisalo neko dekle na svojem blogu. Pred precej leti. Komentatorji so napisali vse sorta, niti se ne spominjam, kaj. Meni se je zdelo, da je to pretežak problem, da bi se o tem bolj ali manj debatiralo v javnih komentarjih, pa sem dekletu napisala zasebno sporočilo.

Napisala sem, da ni tako lahko iti od doma - če res ni absolutno nujno, da se človek reši hudega in zaščiti. Pa da ni lahko menjati šole samo zato, da pač greš drugam. Da če greš drugam, v drug kraj in drugo šolo, kar tako, na hitro, samo zato, da se umakneš temu, kar je tvoja stiska, se lahko zgodi, da ne bo bolje, kot prej. Bila sem previdna, ni mi bilo vseeno, kako se Maja (izmišljeno ime) počuti. Kako resno je njeno depresivno stanje. Kako hudo je zares pri njej doma in v njeni šoli.

Kakorkoli že, verjetno je bilo prvo moje sporočilo čisto kratko, Maja je odpisala in steklo je dopisovanje. E-dopisovanje. Maja mi je pisala velikokrat, včasih po

Nedeljski dan in srečanje z življenjem

Ana Kos
24.04.2017 11:31 (Apr 24, 2017)

Bila sem pri neki gospe, ki potrebuje družbo in nego, njenih pa danes ni bilo doma. Gospo sem z invalidskim vozičkom peljala ven. Pred blokom sva se malo nastavili soncu, vsaj za malo časa, sem si mislila ... kolikor bo gope všeč ... nisem bila prepričana, kakšno vreme se bo "izcimilo", gospa pa ni ravno navdušena, kadar piha veter.

Image

Mimo pride mamica sošolca enega od mojih otrok. Pove, da ima njen komaj najstniški sin raka. Pripoveduje o življenju njihove družine, zdaj - po odkritju bolezni. Ob zdravljenju. O upanju ... in strahu. Ampak predvsem o upanju! In potem pohiti domov.

Nakar jaz ugotovim, da je vreme dovolj lepo, da "mojo" gospo lahko odpeljem celo k maši v kapelo na onkološkem inštitutu (kot je bil približni načrt že zjutraj). Nedelja je, bela nedelja. Sicer še nikoli nisem bila tam, ampak bom že našla. Hkrati sem pripravljena, da mogoče poti ne bova mogli speljati, če se moji "varovanki" le ne bo zdelo dovolj toplo. Ker je Šmartinska ob Drugi pomoči (kako dobro ime za gosti

Cerkev svežega Frančiška

Ana Kos
03.03.2017 10:57 (Mar 03, 2017)

Moja spletna prijateljica mi je omenila cerkev v Šiški in naredila je silno simpatično napakico! :)

Napisala je: cerkev svežega Frančiška - in ne svetega Frančiška! :) :D

Obe sva se prisrčno nasmejali!

In tale sveži Frančišek mi je potem kar odzvanjal! In še vedno se mi rojevajo misli ob tem!

Pravzaprav je bil sveti Frančišek sveži Frančišek! In Cerkev, kakršno je on doživljal kot pravo, resnično Jezusovo cerkev, je resnično sveža ... in ne postana, zatohla, neprezračena, zatežena, brez zdrave domišljije ...

Sveti (sveži!) Frančišek je hotel, da je med ljudmi sveže, pristno, živo, zdravo. V odnose je vnašal živega, svežega, pristnega Jezusa.

Kar precej je poskrbel celo za pravi prepih v Cerkvi. Od viharja so se kar majale trde strukture, ki včasih nastanejo v mnogih skupnostih zaradi komodnosti, lenobe, shrahu, požrešnosti, ohranjanja tega, kar je, obstoječega reda, privilegijev itd.

Oja, jaz imam prav rada tega svežega Frančiška!

Zastava za brisanje čevljev

Ana Kos
26.01.2017 09:50 (Jan 26, 2017)

Na spletu sem opazila predpražnik, ki predstavlja našo zastavo - in ob sliki komentar o tem, kako človek, ki pride na obisk v  hišo s takim predpražnikom, ve, da je prišel tja, kjer so doma domoljubni ljudje, patrioti.

Jaz pa v tem ne vidim patriotizma ... bolj se mi zdi, kot da brišem umazane čevlje v svojo državo ... Zdi se mi, da četudi bi videla v svoji državi samo slabo, bi ne bilo prav "vanjo brisati čevljev", samo grdo govoriti o njej, jo omalovaževati ...

Meni se zdi, da naj bi izkazovali spoštovanje do naših simbolov, do naših "svetih" stvari, dogodkov, ljudi ...

....

Ana: ... jaz si ne bi hotela obrisat čevljev v tak predpražnik ...

E.: A v kašnega lepega ježka ali v muco bi si pa? Ali pa če bi na njem pisalo Dobrodošli...
T.:Po logiki, ki jo zganjajo te budale okrog tega, bi, zaradi transsubstanciacije, to pomenilo, da mendras pod svojimi nogami zivega ta pravega macka.
Ana: E.! :D Pa res ... no, v "dobrodošli" si tudi ne bi hotela ... pa v mucke

Pusti vesla ...

Ana Kos
21.01.2017 08:24 (Jan 21, 2017)

Ponoči se s kolesom vozim proti domu, dobre pol ure daleč. No, seveda je še marsikje sneg (tudi kolesarske steze so delno zasute ali pa jih naenkrat zmanjka) ali pa je poledenelo. Vozim res previdno, ponekod bolj kot bi imela skiro :) No, po začetnem delu, kjer je cesta skoraj v celoti pod ledom, se kmalu sprostim, saj je mogoče najti suhe odseke poti. Potem pa kar naenkrat - led! Čisto nepričakovano. Joj. Samo pusti ... ne zaviraj, vozi naprej, ne obračaj krmila, naj te nese ... Pusti vesla! O, pusti vesla!!

Že spet vozim po trdnem in zanesljivem, to "pusti vesla" mi pa kar ostaja v mislih!

Ko je hudo, ko je neizmerno hudo, je včasih najbolje pustiti vesla. Naj čoln nese samo. Če že vesla ne pomagajo, naj vsaj ne ovirajo ...

Tako nekako je v avtobiografski zgodbi Veslanje brez vesel. Pisateljica ima ALS.

Doma poiščem zapis o tej zgodbi ...

Ampak vesli sta težki kot svinec.
Kot bi bili popolnoma zamrznjeni v vodi.
Nemogoče ju je premakniti.
Nov zamah.
Roka drsi.
Desna dlan zaskeli, ko se

Veslanje brez vesel

/.../ fanta in jaz zajtrkujemo na balkonu. Zdi se, da bo fantastičen binkoštni vikend. Zdaj bom povedala slabo novico. "Moja zdravnica pravi, da z mojo roko nikoli več ne bo bolje." "Ampak zdravnica je rekla, da je to zato, ker si padla s konja," reče Pontus. Da bo v redu. "Nikoli več ne bo v redu - slabše bo. Začelo se je že v moji desni nogi, sta opazila?" Eden je opazil. "Potem ne boš več mogla hoditi?" "Ne, sedela bom v vozičku. S

Škoda, da Jezus ni imel otrokov ...

Ana Kos
20.01.2017 09:31 (Jan 20, 2017)

"Škoda, da Jezus ni imel otrokov!" me preseneti eden od otrok. Res, kar zastane mi dih, tako me preseneti.

"Hmmm? Kaj s tem misliš?" vprašam, da vidim, kaj razmišlja. Ne popravljam napake pri "otrokov" ... škoda se mi zdi zmotiti misel. Vem, da gre za neko ozadje. O Jezusovi odrasli dobi se nismo še kaj dosti pogovarjali ...

"Ja, zato," hiti otrok z razlago, "ker bi potem njegovi otroci tudi tako pomagali ljudem, kot je pomagal on, in potem njihovi otroci tudi ... in njihovi tudi ... in tako bi vedno bil kdo, ki pomaga ljudem!"

Vau!! Navdušena sem nad mislijo!

(Marija z Jezusom, izdelek enega od mojih)

----

Obenem pomislim na Jezusove namestnike, "dediče", na "pastirje", na duhovnike ... navsezadnje smo pa vsi njegovi "učenci" tisti, ki naj bi živeli njegov nauk in ki naj bi zares pomagali drug drugemu!

Prvošolčkom potem pripovedujem, da smo mi vsi tisti, ki smo Jezusovi učenci in pravi njegovi učenci si pomagajo med seboj ... in pomagajo drugim ...

Obenem močno čutim tisto, kako so

Ne pišem, torej nisem

Ana Kos
09.01.2017 22:27 (Jan 09, 2017)

Kolikokrat sem ob pisanju začutila: Pišem, torej sem.

A zdaj ... zdaj enostavno ne uspem nič pisati ... Torej nisem. Me ni ...

Imam goro osnutkov, zapisanih naslovov in morda par vrstic - in pri tem ostane.

Nagaja računalnik, več nas je na enem, včasih bi radi hkrati ... Jasno, da ima šola otrok prednost. In ko bi pisala, bi rada nekaj miru ... In zvečer, ko vsi pospijo, sem taaakoo utrujena.

In to je to. Ne pišem ... Torej nisem.

Me ni. Včasih je ta "me ni" prav boleč.

Za hec malo preletim, koliko daljših ali krajših osnutkov imam v zadnjem letu. ... veliko!

Večkrat sem jasno začutila, ko sem končno spet imela možnost pisanja, da sem kar zadihala! Globoko zadihala. Začutila zrak v pljučih. Zaživela!

Ja, pisanje je moj način izražanja.

Tudi ustno se zdaj lažje izražam, kot sem se pred leti, a vendar včasih pisno najlažje izrazim kakšno misel. A hkrati čutim večkrat kepo v grlu, tišči me, ni besed, ne morem govoriti, ne morem pisati ...

In vse bolj pogosto se mi zdi: pa kaj ... Pač n

Neprenehoma molite!

Ana Kos
03.01.2017 13:43 (Jan 03, 2017)

Misel, s katero se zbudim.

Misel, ki jo tako zelo močno čutim kar naprej ... zadnje dni, tedne ...

Neprenehoma mollite.

Ljudje imamo želje, hrepenenja, v nas živijo ideali ... Ampak marsikaj se ne zgodi tako, kot si želimo. Naša tako željena pot, naš Camino, ima nepredvidene ovinke, večje spuste ali klance, kot smo jih pričakovali, tudi plazove čez pot, včasih pot odnese reka ... Ni druge možnosti, kot iskati pot naprej. Kot plezati čez ovire ... se prepustiti poti ... Zaupati, da bo vse dobro, če bomo naredili vse po svojih najboljših močeh, v prisluhnjenju notranjemu glasu ... Glasu Stvarnika v nas.

V meni zapoje pesem:

"Alabare, alabare, alabare, alabare, a mi Senor.

/.../

Gore se bodo premikale,

gore se bodo premikale,

gore se bodo premikale,

z močjo Svetega Duha."

Čutim silno prošnjo v sebi, premaknila bi goro ... A hkrati se čutim tako krhko, tako nemočno.

Počasi zorim v objemanju življenja, v sprejemanju marsičesa, kar zame ni ideal (ni bil ideal?), marsičesa, česar res ne

Babica, kje je tvoj dedek? A si ti v službi doma?

Ana Kos
05.12.2016 15:23 (Dec 05, 2016)

"Babica, kje pa je tvoj dedek? Kje maš svojga dedka?" me vpraša vnuček. 

Seveda se nasmejem in mu razložim, kje je njegov dedek - in ne kje je moj dedek :)

Tako mi je ljuba otroška logika, otroško razmišljanje.

Malček me vpraša: "A si ti v službi doma?" Seveda razumem vprašanje, popolnoma logično je! Njegov oči je v službi v Ljubljani in sinku Ljubljana pomeni - službo. In ker je babica tudi doma v Ljubljani, je ona doma - v službi.

Razložim mu, da je Ljubjana velika in da so v Ljubljani službe in domovi in šole in bolnišnice in igrišča in parki in trgovine, vsega veliko.

Ampak misel, če sem v službi doma, mi še kar odmeva.

Koliko ljudi pravzaprav je doma v službi!

Koliko ljudi preživi več časa v službi kot doma!

Koliko ljudi več misli in pozornosti nameni službi kot domu ... službi kot svojim domačim .....

Koliko ljudi vse svoje potrpljenje porabi v službi, pa jim ga za domače zmanjka ...

Takim ljudem je morda res služba - dom ...

Kakšni se najbrž počutijo bolje v službi kot doma ...

Lepota - objektivno, subjektivno doživljanje?

Ana Kos
22.11.2016 10:16 (Nov 22, 2016)

Nekega dne - tedaj sem bila še mlada in lepa :D (hec, tako mi je všeč tisto, ko je ena rekla: mlada nisem več, lepa pa še! ;) ) - sem šla po tedanji Titovi cesti in ogovoril me je en moški in me kar začel spremljati. Jaz nisem z/bežala (od ljudi), ponavadi sem se začela pogovarjati s človekom, ki je pristopil do mene. No, in tako sva s tem moškim - po moje je bil kar precej starejši od mene - začela pogovarjati. Tako sva šla skupaj proti centru in naenkrat mi je moj spremljevalec pokazal neko zgradbo, neko stolpnico - in ponosno je izjavil: "Tole sem pa jaz načrtal! Jaz sem naredil načrt!"

Pogledala sem v smer, kamor je kazal - in edina misel, ki sem jo začutila, je bila: "Kako je grda!"

Od tedaj je gotovo več kot 30 let, ampak vsakič, ko grem mimo te zgradbe, se spomnim na tisti dogodek. In pomislim na to, kako je bil ponosen na svoje delo. Jaz pa nič ... nobenega občudovanja, nobenih čestitk, nič nisem bila ganjena ;)

Vedno znova pomislim, iz kako različnih vidikov sva zgradbo opazov

... imeti srce služabnika

Ana Kos
21.11.2016 09:57 (Nov 21, 2016)

Če hočeš postati gospodar,

moraš imeti srce služabnika.

(latinski pregovor)

-

Dodajam svojo misel ob tem:

Po moje tisti, ki ima srce služabnika, niti ne misli na to, kakšno srce ima, ne misli na to, da hoče gospodovati, pač pa enostavno z vsem srcem služi svojim "bratom" ... To, da na nek način "postane gospod", je pač nekakšna logična posledica dela, delovanja.

Težko bo človek zaradi želje, da bi gospodoval, ustvaril sam sebi dobro srce ;)

Pred kratkim je Abram nekje zapisal, da je danes vzgoja precenjena. Všeč mi je njegova misel.

Jaz njegovo misel razumem tako, da je pomembno, kakšni smo, kako živimo - in to mnogo bolj, kot se iti "teorijo vzgoje" ... Poleg tega je prav, da vzgajamo po tem, kar resnično spoznamo - ampak res pa pojdimo v globine samih sebe - in skušajmo začutiti. Po moje se je potrebno pogosto vprašati, kaj bi si želeli zase - in delujmo tako tudi do drugih. Predvsem si vsi želimo, da so drugi do nas prijazni, pošteni, iskreni ... Bodimo torej tudi mi taki!

Pa n

Komplet? Ne ... pa kaj!

Ana Kos
19.08.2016 10:19 (Aug 19, 2016)

Pogledam en majhen krožniček. Kako je lep! Enega samega imam, ne vem, od kod je prišel k nam, očitno je sodila zraven tudi skodelica za kavo, pa je ni. Ampak krožniček je lep tudi tako! :)

Ob tem, ko imamo doma marsikaj, kar ni "komplet", se pogosto spomnim na prijateljico, ki je enkrat rekla, da se je udeležila že mnogih praznovanj, ampak "najlepše je bilo pa na enem krstu, kjer niso imeli niti dveh krožnikov enakih!"

Kolikokrat pomislim na to!

Nekaterim izredno veliko pomeni, da imajo komplete, da imajo vse enako, jaz pa na vsake toliko pogledam vsak krožnik posebej, vsako skodelico posebej, vsako skledo posebej, občudujem vzorce, oblike, barve ...

Le pospraviti je težje, če je veliko različnih oblik ... in barv, v primeru, da ima človek rad vse barvno ubrano. No, saj jaz tudi gledam na barve, na to, da na nek način stvari "pašejo" skupaj, se dopolnjujejo ... A vendar samo zato, ker nekaj ni enako drugim, ker se čisto ne ujema z ostalimi, ker ima morda oškrbljen rob, ker je edino o

Vsi ljudje bi radi živeli na vrhu gore ...

Ana Kos
16.08.2016 23:39 (Aug 16, 2016)




Spoznal sem, da vsi ljudje hočejo

živeti na vrhu gore,

niso pa ugotovili,

da je prava sreča v načinu,

kako človek doseže vrh.

(Gabriel Garcia Marquez
)

Sreča je v načinu, kako hoditi, kako priti na goro. Nikoli po truplih drugih, nikoli po žrtvah drugih. Nikoli po garanju drugih.
Samo s svojimi nogami, s svojimi žulji, s svojim potom ... S svojim trudom.
Tako je pošteno.
In seveda lahko hvaležno sprejmemo roko brata ... (Kako se rada spomnim roke svojega bodočega moža, ko me je bilo strah v strmem ledenem ozebniku Jalovca!)
Na marsikateri vrh lahko pride (premožnejši) človek brez posebnega truda ... s helikopterjem, z žičnico ... Vendar najbolj osreči prigaran vrh (če ima človek zdrave noge).
Vsak človek ima pravico do sreče. Čisto vsak.
A pot do nje ni vsaka dobra. Pravzaprav dvomim, da je potem tisto sploh resničen mir ... sreča ...
Človek se zgošča tudi s tem, ko je trd do sebe, ko ne popušča lenobi, čustvom, ki bi ga vlekla k tlom, išče pravo pot ... vsak trenutek, vsak dan.
Lahko gre po neki

Kdaj sme človek drugega človeka gledati zviška?

Ana Kos
16.08.2016 15:27 (Aug 16, 2016)




Spoznal sem, da človek

sme drugega človeka gledati zviška samo,


ko mu pomaga, da se vzpne.

(Gabriel Garcia Marquez)

Kako mi je všeč ta misel!
Koliko je tega zviška gledanja! In tisto ni dobro.
Navsezadnje pa tisto gledanje zviška, ko človek pomaga drugemu, da se vzpne, v resnici sploh ni gledanje zviška - saj gledati zviška je bolj notranja drža kot zunanja.
Če me nekdo vidi zviška, ker je fizično višje, in mi ponudi roko, mi je pa samo lepo. In roko sprejmem, če jo potrebujem.
Tisti, ki je zgoraj, ne poniža tistega, ki je spodaj -
če je v tistem zgoraj ljubezen.

Oglasi

nudimo odkup in prodajo investicijskega zlata. pri nas lahko prodate zlato, srebo ter ostale plemenite kovine. preverite pestro ponudbo na edisongold.com

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

101.)  požrešni pusek jo

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 14.99 €

82.)  makalonca

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

7630.) kraški koledar 1998

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7676.) krekovo berilo

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

velik hit podjetja a1 je zagotovo programska shema, pri kateri lahko izbirate med več kot 200 različnimi televizijskimi kanali. poleg teh kanalov, pa lahko zraven zakupite še internet in stacionarno telefonijo. če pa imate pri a1 že sklenjen paket mobilne telefonije, pa vam je programska oprema na voljo po še bolj ugodnih cenah.  

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

195.) psihologija

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 12.99 €

7675.) olimpija

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5381.) spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 1 in 2

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 15.99 €

5381.) spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 1 in 2

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 14.99 €

5381.) spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 8.99 €

vse kar se dogaja v svetu motociklizma, od moto testov do reportaž in posnetkov iz moto dirk, najdete na spletnem portalu https://www.avto-magazin.si/moto/. tako lahko izveste vse novice, če ste slučajno izpustili zadnjo dirko. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj