Ana Kos

Prijatelji (87)
Društvo CZPNN
Vladislav Stres
Leon Kralj
Laptopovi Prodaja
Dajana Babič
Ksenija Malia Leban
Andrejka Kresal
Bojan Ahlin
Spremljevalci (67)
Laptopovi Prodaja
Beatrice Uva
Tischa Trischa
Ivanka Gantar
Metka Rotar
Tanja Mejak
Doktor Živago
Alenka .

Kategorija: Srčne.zgodbe

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Šla sem na referendum
Resnica o mireni - materničnem vložku
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Rojeni za večno življenje
Samomor in moški
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Vražji goban
Past za komarje in še past za sršene in ose
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 254 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 37 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 88 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 119 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
september 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Nimam več časa za knjige

Ana Kos
03.09.2017 23:00 (Sep 03, 2017)

Hana s pogledom oplazi knjigo. Romeo, Julija in tema. Pred kratkim jo je prebrala, močna zgodba, mlad fant v času vojne najde v parku ubogo mlado dekle, Židinjo. Hoče ji pomagati in jo skriva. Zaključek zgodbe je Hano kar zelo prizadel.

Na nočni omarici ima kupček knjig. Katero bi brala?

Ko človek ni več učenec, sme knjigo ne prebrati, če se mu ne zdi vredna. Tako kdaj kakšno odloži - razen če jo bere skupaj s svojimi otroki.

Zelo rada bere, pa vendar se ji včasih zdi, da sploh ni nujno brati! Da je življenje tukaj ... oja, tudi v knjigah je, ampak zanjo je vse bolj tukaj. Ne samo na tej strani ekrana, pač pa tudi zunaj knjig ...

Več je vredno, če se pogovarja s svojim otrokom, kot če prebere še eno knjigo.

Začuti, kako močan vtis je nanjo naredila ena žena ... ena mlada žena, umirajoča. Kako pogosto se spomni nanjo!

Hana se je z njo pogovarjala vse mogoče, bolnica je bila odprta, razmišljujoča, iskrena. V njeno sobo je bilo vedno tako lepo priti. Ob gospe je bil ponavadi mož, včasih

Kaj je človek na tem sveti ...

Ana Kos
29.06.2017 10:00 (Jun 29, 2017)

"Še posodo pomijem," rečem gospe, s katero včasih preživim kakšno uro, malo za družbo, malo pa zato, da ji pomagam pri stvareh, ki jih sama ne zmore.

"To bi morala jaz, ne pa vi," reče rahlo v zadregi, jaz pa se pohecam:

"Pa zamenjajva, jaz grem v posteljo namesto vas, vi pa pomijete posodo!"

"Ne bi vam priporočila!" reče napol hudomušno napol resno.

Ja, vsak ima svoje "za opravit" ... delo, počitek, bolezen, zdravje ...

Ko se vrnem iz kuhinje k njej, ji povem, kako občudujem njeno znanje. Kako veliko ona ve. Kaj vse si je zapomnila in še danes zna na pamet!

Ob kolikih datumih takoj ve, kaj se je na ta dan zgodilo, kateri praznik je, kdo goduje, kdo se je rodil, kaj se je zgodilo na državnem nivoju  ...

Mnogokrat se čudim, kako dolge pesmi še zmeraj zna na pamet. No, včasih res kakšne kaj spusti ali pa dvakrat ponovi, ampak to vendar ni nič čudnega.

No, povem ji, kako občudujem to, da zna še vedno, v svoji visoki starosti (čez 90 let) toliko pesmi na pamet.

Povem ji, da bi rada zapis

Marija, Marija, pomagaj nam ti ...

Ana Kos
20.06.2017 10:56 (Jun 20, 2017)

Ko odpiram vhodna vrata, vedno prisluhnem glasovom v sobi. Gospa spi, je budna, je mirna, je v skrbeh ...?

Mnogokrat me sprejme molitev ... "Marija, Marija, pomagaj nam ti!" Kolikokrat so to besede, ki jih zaslišim, ko vstopam. Tudi druge molitve, vsakovrstne, očenaš, zdravamarija, razne mašne, tudi molitev za odpustke. Prav preseneča gospa, koliko molitev še ostaja zapisanih v njenem zvestem spominu! Ampak "Marija, Marija, pomagaj nam ti!" je najpogostejša, tako pogosta, da se je že meni zasidrala v srce.

Gospa ne more več delati drugega, pa moli!

Gotova sem, da jo molitev ohranja duševno čilo in skoraj vedno mirno, čeprav ne more sama vstati, iti na stranišče, čeprav se brez pomoči ne more umiti, preobleči. Čeprav potrebuje pomoč pri vsem.

Njeno življenje je prepojeno z molitvijo in to jo ohranja prijazno, milo, vljudno, pozorno.

Velja sicer, da naj ne uporabljamo "svetih imen" nemarno, razpuščeno, pretirano. Vendar pri njej čutim, da jih uporablja zelo zares, ona zares moli. Ona je

Človek, človek, kaj je s tabo ...

Ana Kos
18.06.2017 08:54 (Jun 18, 2017)

"Človek, človek, kaj je s tabo,

nis' več za nobeno rabo ..."

Sem pri stari gospe, ki ne more več vseh svojih osnovih potreb zadovoljiti sama, in medtem ko ji pomagam pri preoblačenju, začne recitirati pesem:

"Človek, človek, kaj je s tabo ..."

Pesem je dosti daljša, ona jo zna na pamet, jaz sem se je pa doslej na pamet naučila le dva verza. :) Ko gospo zanese in zakrili in komaj lovi rokave, sredi tega omahovanja začne z verzi: "... nis' več za nobeno rabo," vendar ni čutiti prav nič grenkobe. Dejstvo pač. V njej je mir. V njej je nekakšno prisrčno zadovoljstvo. Ne godrnja, včasih sicer izrazi strah, če se ne znajde čisto dobro v prostoru (da se v času ne, sama dobro ve in to več ne predstavlja večjega problema), pač pa večinoma z veseljem sprejema življenje. Življenje tako kot je. Včasih pove o izgubah svojih dragih ljudi ... kako vedno nosi v srcu svojega ljubega brata, ki je umrl v drugi svetovni vojni. Toliko lepega nosi v srcu!

"Vse pride, vse mine, recitira pesem,

se vse spreme

A lahko objamem vaš obraz?

Ana Kos
18.05.2017 08:38 (May 18, 2017)

Dementen je, so povedali, ko je prišla v službo.
Ko je vstopila v sobo, je gospod telefoniral.
Zanj je bila nova, jasno je pokazal, da je ne pozna. In da ne ve, kaj bi z njo.
Dal ji je vedeti, da je ne potrebuje, on seveda telefonira.
"Na svidenje, gospa!"
Nasmehnila se mu je in sprejela, da je on ne potrebuje. Kako je simpatičen. In logično je, da je malo zadržan, saj je niti ne pozna. In če ima težave z demenco, je vse tole: novi svet okoli njega, novo okolje, novi ljudje ... vse je zelo zelo tuje.
Pomislila je, kako je z demenco, če telefonira. Čutiti je bil suveren sogovornik.
Kasneje mu je pomagala pri umivanju in preoblačenju. Ni je še udomačil. Nič hudega. Vse ima svoj čas. Morda on potrebuje še malo več kot kdo drug.
Potem ko je že bil umit in preoblečen, je rekla: "Še zobje! Mi daste protezo?"
V zadregi jo je pogledal. "Z veseljem vam jo umijem, brez skrbi, meni to ni težko."
Izročil ji je svoje zobe. "Hvala, ker boste oprali ... Oprostite ... " Iskal je izraz ... "... umili."
"Obe

Če bi tebe ne bi bilo ...

Ana Kos
15.05.2017 08:15 (May 15, 2017)

"Zbežala bom od doma. Kar šla bom. Ne zdržim več doma ..." Tako nekako je zapisalo neko dekle na svojem blogu. Pred precej leti. Komentatorji so napisali vse sorta, niti se ne spominjam, kaj. Meni se je zdelo, da je to pretežak problem, da bi se o tem bolj ali manj debatiralo v javnih komentarjih, pa sem dekletu napisala zasebno sporočilo.

Napisala sem, da ni tako lahko iti od doma - če res ni absolutno nujno, da se človek reši hudega in zaščiti. Pa da ni lahko menjati šole samo zato, da pač greš drugam. Da če greš drugam, v drug kraj in drugo šolo, kar tako, na hitro, samo zato, da se umakneš temu, kar je tvoja stiska, se lahko zgodi, da ne bo bolje, kot prej. Bila sem previdna, ni mi bilo vseeno, kako se Maja (izmišljeno ime) počuti. Kako resno je njeno depresivno stanje. Kako hudo je zares pri njej doma in v njeni šoli.

Kakorkoli že, verjetno je bilo prvo moje sporočilo čisto kratko, Maja je odpisala in steklo je dopisovanje. E-dopisovanje. Maja mi je pisala velikokrat, včasih po

Brez strehe nad glavo

Ana Kos
07.04.2017 11:12 (Apr 07, 2017)

Po maši stopi med ljudi, ki so še pred cerkvijo. Mnogih niti ne pozna. Ali pa samo na videz. Opazi gospo, ki je sama zase. Videti je, da ni vse dobro z njo. Poda ji roko. Kar tako - za veliko noč. Da ji vošči za praznike.
Gospe se ulijejo solze.
"Tako nesrečna sem!" šepne.
Zaupa svojo veliko stisko. Pripoveduje in pripoveduje, besede se kar usipljejo iz nje. Vidi se, kako strašno je prizadeta!
Nek brezsrčnež je njeni družini naredil veliko materialno škodo. Ogoljufal jih je za strašno veliko vsoto.
Pove številko, ki ima veliko ničel. Jojoj.
Pogovarjata se potem še dolgo, gospa pripoveduje, kako strašno težko je živeti zdaj, ko se je to zgodilo, ne spijo dobro, ona se stalno zbuja v veliki grozi ... Zdaj zdaj bodo prišli in jih vrgli na cesto ...
Pove, kako se boji za svoje drage ... boji se, da bi kdo njenih ne zdržal in ja ... boji se, da bi kdo njenih v tej veliki stiski naredil samomor ...
Kako sprejeti, da si kriv, čeprav v resnici nisi kriv ... pravzaprav je res, da so imeli p

Dva cvetova

Ana Kos
14.01.2017 10:16 (Jan 14, 2017)

Kupi dva amarilisa, za svoji dve hčerki. Čebuli sta nabiti, zelenje ravno začenja poganjati, cvetova na še čisto kratkem se nakazujeta. To bosta deklici veseli! Mama je izbrala barvi, ki ju imata dekleti radi.

In res dekleti lončnici razveselita. Komaj čakata na to, da cvetovi visoko poženejo in se razpro.

Sploh ker sta te čase obe bolni in veliko v postelji.

Vedno je tako, da rastoča, razpirajoča se roža razveseljuje oko in srce.

Tako vse tri dan za dnem opazujejo obe roži, oba amarilisa.

Toda - ena rastlina hitro požene, hitro raste, zdaj zdaj se bo že odprl cvet!


......

A druga ... kot bi izgubila vse veselje do življenja ... Poganjek stebla z nakazanim cvetom stagnira ... in počasi se začne sušiti ... umirati ...

Strese jo ... Vsakič se ji stisne srce od strahu ...

Hčerka, kateri je podarila ta amarilis, je zelo bolna. Pa ja ta rastlina, ki se kar ne more razživeti .... pa ja to kaj ne pomeni? Ne! Ne!!

Materino srce drhti v strahu za hčerko.

Potem cvet na njenem amarilisu

Čistilkin nasmeh

Ana Kos
02.11.2016 10:34 (Nov 02, 2016)

Vstopim v stolpnico in naletim na čistilko, ki pomiva vežo.

Široko se mi nasmeje, kot da me pozna, in pravi: "Kako že ... ne spomnim se, kam pašete ..."

Nasmehnem se: "Nisem od tukaj, samo na obisk sem prišla."

Potem sva se srečali še enkrat ali dvakrat, vedno se široko nasmehne in imam občutek, da me je - čisto preprosto - resnično vesela. Čisto tako človeško. Pa me verjetno res ne pozna.

Razmišljam - kot že večkrat -, koliko ljudi živi v eni taki stolpnici! Zgradba ima kakšnih osemnajst nadstropij in če pomislim, da je v enem nadstropju osem stanovanj, si lahko samo mislim, da je tukaj, v enem samem poslopju, ljudi več kot v marsikateri srednje veliki vasi! Recimo, da živi v stolpnici, kamor grem včasih obiskat eno gospo, od 300 do 500 ljudi!

In potem pomislim, kako domače me pozdravi čistilka - in išče po spominu, kam "pašem", v katero stanovanje grem. Prav neverjetna se mi zdi! In dobro dene, zelo dobro dene! To, da ni samo čistilka, ki poskrbi za to, da so čisti hodniki in stopni

Precej vsakdanja zgodba

Zgodba, ki je res pretirana, ampak vsebuje zrna resnice. Koliko je del, ki so neopažena. Za katera je samoumevno, da so narejena. In ki se jih opazi šele, ko jih ni, ko niso opravljena.

Dva datuma za splav

Ana Kos
13.10.2016 11:07 (Oct 13, 2016)

Nina zaskrbljeno gleda koledar … šteje dni … ojej, zamuda, pa ja ne … 'Samo da ne bi bila noseča,' pomisli. 'Ne morem si privoščiti še enega otroka, preveč sem utrujena. Kdor nima dveh majhnih otrok skoraj hkrati, sploh ne ve, kako je to,' razmišlja.

'Ma ne, zagotovo je samo zamuda, tako ja, kaj bi bilo lahko drugega …' si prigovarja.

Pogleda svoja mala fantka, ki brezskrbno skačeta po sobi.

'Kako zelo ju imam rada!' se zave.

V srcu začuti misel: 'Kaj pa če sem noseča? … Neee! Ni mogoče.'

Strah, da pa je vendar noseča, jo zdaj neprenehoma spremlja. 'Enostavno, ne morem si privoščiti otroka, tako majhno stanovanje imamo in jaz sem res zelo utrujena. Pa ravno iz plenic smo, ne bi rada spet previjala … Vsaj nekaj časa ne … Kaj pa, če sem vendar noseča? … Ne, ne bom imela otroka. Definitivno je dovolj ... Vsaj zaenkrat.'

Prestraši se misli, ki vzbrsti.

'Splav.'

Vrta misel.

'Saj vendar obstaja splav, čisto enostavno je ... Samo k zdravniku grem, pa dobim napotnico …'

Strese jo od g

Učiteljica, ki ima rada vse svoje učence

Ana Kos
16.09.2016 22:38 (Sep 16, 2016)

Zgodba, ki sem jo že večkrat slišala; vedno znova se me dotakne!

Učiteljica 5. razreda, ga. Thompson, je na prvi šolski dan stala pred razredom in se zlagala otrokom. Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada in da ne bo delala razlik, čeprav je vedela, da to ne bo mogoče. V prvi vrsti je namreč sedel fant po imenu Teddy, za katerega je slišala, da je precej problematičen, poleg tega pa je izgledal precej zanemarjeno in tudi umival se ni prav pogosto. Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, ko mu bo z rdečo vse prečrtala in napisala negativno oceno …

Na začetku leta je vsak učitelj dobil mapo otroka, kjer so bila napisana mnenja prejšnjih učiteljev. Ga. Thompson je Teddijevo mapo pogledala zadnjo, ni pa bila pripravljena na presenečenje, ki jo je v njej čakalo …

Učiteljica 1. razreda je o Teddyju napisala: “Teddy je bister in živahen otrok. Je vzoren učenec, do drugih je prijazen in lepo vzgojen …”

Učiteljica 2. razreda: “Teddy je odličen učenec, priljubljen med sošolci, t

Taksist in starka – zgodba o potrpežljivosti

Ana Kos
10.08.2016 23:45 (Aug 10, 2016)

Zgodba, ki sem jo dobila po e-pošti, vredna je postanka in razmisleka ob njej:


Pred dvajsetimi leti sem se preživljal kot taksist. To je bil kavbojski način življenja, hazardersko življenje človeka, ki ni hotel imeti šefa, ampak biti neprestano v gibanju, nekoga, ki začuti vznemirjenje meta kock vsakič, ko se novi potnik usede v taksi. Ko sem sprejel to delo, nisem računal na dejstvo, da je vožnja taksija tudi delo duhovnika. Ker sem v glavnem vozil nočno izmeno, je moj taksi postal spovednica na kolesih. Ljudje so vstopili v avto in se usedli za mano kot popolni anonimneži in mi pripovedovali svoje življenjske zgodbe.
Bili smo kot tujci na vlaku, ki smo med drvenjem skozi noč odkrivali intimne podrobnosti, za katere ne bi niti sanjali, da jih lahko zaupamo komu izven okrilja noči. Srečaval sem ljudi, katerih življenja so me navdušila, oplemenitila, nasmejala, razjokala. Vendar pa se me nobena od teh situacij ni dotaknila tako, kot ko sem v topli avgustovski noči peljal neko starko.
Od

Nečloveški bloki

Ana Kos
26.05.2016 11:05 (May 26, 2016)

Maj je. Mesec, ko sem včasih videla predvsem samo življenje. Mesec, ko vse cveti, vse dehti. Ko vidimo življenje predvsem kot začetek, kot rojstvo. Več mojih otrok je bilo spočetih maja.

In vendar je že veliko let maj mesec spominjanja na mojo mamo ... kajti sredi maja je umrla.

Moja mama je živela v stari kmečki hiši, ki nikoli ni zares topla in vsako zimo sem mislila na to, kako gre moji mami. Vedno sem čakala na pomlad, ko se vse segreje in vsako leto sem se oddahnila in me je manj skrbelo za mamo. Vedno sem si predstavljala, da smrt pride pozimi ... ko zebe ... ko je mokro ... ko je temno.

Toda ne!

Po mojo mamo je smrt prišla maja. Čisto na začetku maja sem bila tam gor doma in spominjam se njenih zadnjih besed meni ... Bile so: "Ali te boli glava?" Kako pozorno od mame, ki je sicer vedno skrbela za to, da bo opravljeno vse kmečko delo, za ljudi je pa nekako zmanjkalo časa ... in ja, tudi sebi se nikoli ni posvečala. Molitev in delo je bilo njeno življenje.

Do zadnj

Spomini Rdeče kapice

Ana Kos
25.05.2016 10:45 (May 25, 2016)

Prebrala sem pretresljivo mladinsko knjigo Krik Rdeče kapice. Ko bom uspela, jo bom tukaj predstavila.

Obenem sem se pa spomnila na eno svojo zgodbo:

-

Ja, saj veste, Rdeča kapica je bila ena luštna punčka, katere ime so itak vsi že pozabili, ker jim je bila pomembnejša njena rdeča kapa! Vsaj tako se je meni večkrat zdelo. Ko sem čutila, da mene pravzaprav ne poznajo in ne slišijo. Mene v meni sami.

 

A če ne bi imela te rdeče kape ... kaj pa če me ne bi opazil volk! Tisti strašni volk!

Ja, v pravljici seveda piše, da sem šla k babici, pa v eni stari reklami celo, da sem ji nesla zlati sok! Pa da sem se zaklepetala z volkom in potem nabrala goro rož za mojo ljubo babico! Ki pa je potem ni bilo več, namesto nje je ležal v postelji volk in požrl še mene, tako kot pred menoj njo! In da so potem odprli njegov vamp in sva skočili z babico ven! Pa kaj še, skočili, posebno babica! In da so potem naložili kamenje v njegov vamp in on je potem ... kako se lepo reče ... crknil ...

Pa kaj še

Zgodba iz porodnišnice 2

Ana Kos
03.05.2016 01:11 (May 03, 2016)

"Dve punčki mava!" je bilo prvo, kar je prišlo do mojih ušes. Sprva nisem ničesar razumela, bila sem še čisto na "oni strani".

"Dve punčki imava!" Končno sem ugotovila, da me nekam peljejo in da je ob meni mož in nekaj govori. "Dve punčki ..." Sestra, ki me pelje, se pošali: "A bosta Petra in Pavla?" Kajti bilo je ravno na god svetega Petra in Pavla.

Dve punčki imava ...!!

Oooo, dve punčki imava!!!

"Kakšni sta?" povprašam moža. Čisto sem matasta, mož komaj razume, kaj sprašujem.

"Lepi!" pravi. Jaz pa bi rada zvedela, ali imata vse prstke, jih imata po pet na vsaki rokici in nogici? Pa ne zmorem vprašati. Zanima me, ali sta zdravi? Joooj, kdaj ju bom videla? Toliko mesecev sem čakala! Kje sta?? Ampak vpliv narkoze in verjetno tudi prestanih ur, v porodni sem bila kakšnih 10 ur, je premočan, da bi ostala budna.

Poniknem v spanje - s hvaležno mislijo: "Dve punčki imava!"


Kasneje se zbudim v sobi za tri mamice, le postelja ob oknu je zasedena. In zdaj sem tu še jaz. Čez nekaj ur pripel

Zgodba iz porodnišnice 1

Ana Kos
01.05.2016 01:40 (May 01, 2016)

Ko sem prvič zanosila, sem bila presrečna! Zdelo se mi je, da sem najsrečnejši človek na svetu. Ko sem hodila po ulicah, sem večkrat pomislila: "Ljudje, ki hodite mimo mene, ali vidite, da nosim otroka v sebi!" Čutila sem se lahko in milo. Ampak tista nosečnost se je končala ... ne vem, zakaj se je končala. Enostavno ... v nočni službi sem bila, ko se je začel spontani splav. Nekaj najhujšega zame tedaj ... tako izpolnjeno sem se čutila kot nosečnica, tako zelo sem pričakovala otroka!

Pa sem spet zanosila in spet sem doživela moro izgube otroka. Nedoumljivo strašno je bilo.

Tudi tretja nosečnost se je končala s splavom.

Koliko vseh vrst misli se je podilo v meni, v naju. Zakaj? Zakaaaj??

Kaj zdaj? V takih težkih časih pravzaprav človek ne vidi daleč, in tudi jaz nisem videla ...

No, potem sem spet zanosila. Tedaj sem se odločila, da bom pustila službo, če mi ne bodo dali bolniške. Naenkrat sem dobila občutek, da neka pot je. Zanimivo, od kod sem jaz, ponižna deklica, sploh zbrala

Velika skleda najboljšega radiča!

Pred menoj je velika skleda radiča! Rada ga imam. Posebno rdečega ali pa štrucarja. Ampak najboljši radič je bil pa enkrat zdavnaj! Najboljši radič sem jedla v porodnišnici na oddelku za patološko nosečnost, kjer sem del nosečnosti preležala ... pred precej leti!

Letos pa atu nisem nesla potice za veliko noč

Ana Kos
29.03.2016 08:46 (Mar 29, 2016)

Ko sem pred par dnevi mesila testo za potico, sem se ujela v mislih, da bom na veliko noč pa šla k atu in mu nesla potico ... in je bo tako vesel, kot je je vedno vesel! Tako zelo je vedno pokazal, kako je vesel obiska, kako je vesel vsakega od nas, kako je vesel vsake drobne pozornosti, kosa potice, pirha ...

In potem misel: "... pa saj ni več živ ... ni ga več tukaj." Letos ne bom nesla potice atu ... 

In včeraj, ko sem bila pri svoji žlahti, sem rekla bratu: "Zdaj grem pa še k atu ..." Ojej. Ni ata. Grem v hišo, kjer sem preživela svoje otroštvo, ampak ata ni več tam. Vse je tako, kot je bilo, in vendar je tako drugače.

Poleti bo eno leto od tedaj, ko smo se kar naenkrat zelo na hitro seznanili s situacijo, ki je govorila, da je ata "odhajajoč", umirajoč.

Tako daleč nazaj je že to in hkrati tako blizu.

Koliko let sem prihajala v domačo hišo in začutila misel, da bo na klopi pri peči sedela mama ... pa je že skoraj dve desetletji ni tukaj.

In zdaj ob misli na dom svojega otroštva pom

Svetla zgodba

Ana Kos
21.03.2016 20:53 (Mar 21, 2016)

Seznanim se z neko gospo, pripoveduje mi, od kod je in o svoji družini. Potem veselo pove, da se je sin poročil, da ima dobro ženo in da ima ona krasno snaho.
Mimogrede omeni, od kod je snaha doma. Z mojega konca! me preseneti, ko pove ime kraja.
Pa povprašam, kdo je to dekle, ki je osrečilo njenega sina in vso družino.
Pove ime.
Ooo! Ona! vzkliknem v sebi! Metka! (Ime je izmišljeno.)
"A res, Metka je vaša snaha? Skupaj sva hodili v šolo!"
"A res?" je gospa vesela, "poznate jo?"
"Ja, sem jo, že dolgo je nisem videla. Nisem niti vedela, da je poročena, niti, kje živi. Pozdravite jo, sem vesela, da sva se midve takole spoznali in da zvem kaj o svoji sošolki!"




...
Misli potujejo nazaj ... Šola. Metka je bila prestopnica, tako so rekli. Zakaj, nikoli nisem vedela.
Pravili so, da je kradla. Večkrat se je zgodilo, da kdo po šoli ni našel svojih čevljev. In je moral domov bos ali pa v šolskih copatih. Meni ni nikoli nič zmanjkalo,  izginjale so le najlepše stvari, dežniki, čevlji, jaz pa nisem imel

O zaupanju, ki oživlja

Ana Kos
05.03.2016 22:16 (Mar 05, 2016)

Prilika o nerodovitni smokvi.

Povedal pa je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo in je prišel iskat sadu na njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: ‚Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej; čemú še zemljo izrablja?‘ Ta mu je odgovoril: ‚Gospod, pústi jo še to leto, da jo okopljem in ji pognojim, morda bo obrodila sad; če pa ne, jo boš potlej posekal.‘« (Lk 13, 6-9)

Odločim se, da jo povem svojim malim učencem. Zdi se mi, da ima tako bogat nauk: vztrajati, biti potrpežljiv, narediti vse, kar je mogoče in zaupati. Tudi za nas starše ima sporočilo. Včasih kdo obupuje nas svojimi otroki, oja, obupuje včasih kdo nad sozakoncem, prijateljem .... nič ni od njega, se človeku zdi, nikoli nič ne naredi ali ne naredi prav.

Pa pride včasih ena dobra vzpodbuda in človek zbere moči in naredi ogromno iz sebe ...

Spomnim se na zgodbo o neki učiteljici, kaj vem, kje sem jo nekoč brala. Pripovedujem jo svojim u

Koliko stane čudež?

Ana Kos
03.03.2016 11:03 (Mar 03, 2016)

Zgodbica, ki sem jo slišala; pravzaprav ni "kr ena", pač pa je anekdota:

Majhna deklica je šla v svojo sobico in iz skrivališča potegnila steklen kozarec, v katerem je imela shranjene svoje pripranke. Kovance je stresla na tla in jih zbrano preštela. Večkrat. Morala je vedeti, koliko dragocenih kovancev ima.

S svojim zakladom se je skrivaj izmuznila skozi zadnja vrata ter odšla nekaj ulic daleč do lekarne, vstopila je in potrpežljivo čakala, da jo farmacevt opazi, vendar je bil zelo zaposlen.
Tess je podrsala z nogami, da bi vzbudila pozornost. Nič. Odkašljala se je, najbolj glasno, kar je zmogla. Ni pomagalo.  Končno je vzela en svoj kovanec iz kozarca in ga vrgla na stekleno polico. Zdaj jo je lekarnar vendar opazil!
"Kaj hočeš?" jo je farmacevt nestrpno vprašal in ne da bi počakal na njen odgovor, dodal: "Govorim s svojim bratom iz Chicaga, že celo večnost ga nisem videl."
"Rada bi govorila z vami o mojem bratu," je Tess odgovorila. "Res je zelo zelo bolan .... Želim kupiti čudež."
"K

Oglasi

    pozdravljeni, bili ste utrujeni od zavrnitve s strani bank, ki jih imate dovolj zaradi svoje težave ne najdete nobenega rezultata. ponudba posojila med posamezniki od 5000 € do 500 000 €. pravzaprav sem teodoraandreea a smo struktura posameznikov v dejanju vodenja računa in pomagajte ljudem, ki vam nudimo posojila v razponu od 5000 do 300 000 € za obrestno mero v višini 2%. torej, če bi imeli projekt ali želite kupiti avto ali moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 25000 €

vas zanima posojilo, ki se giblje od 5.000 € do 2.000.000 € ?? posojilo za financiranje svojih potreb? svojih projektov? za prilagoditev dolgove do bank? ne obotavlja ga stopiti v stik z mano, ker imam kapital pomembno je, da sodelujete v pomoč katere koli osebe, ki potrebujejo posojila in z zmogljivostjo za povračilo mesečnih obrokov in za posojilni zakoni med zasebnikom moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 130000 €

pozdravljeni, gospod / gospa, ponudba posojila med posameznimi zelo resnimi in zelo hitrimi če želite urediti svoje življenje, potrebuješ denar, si zaljubljen, nimajo dostopa do bančnih kreditov, ali pa nimajo koristi od banke, kar potrebujete finančna sredstva za gradnjo, realen projekt nepremičnin, ustvarjati svoje lastno podjetje, gredo svoj posel, boste morali uresničiti želje in potrebe sredstev, slabo kreditno ali potrebujejo denar za plačilo računov ali dolgov, smo skupina sodeluje in daje vsakomur koliko, in moje trajanje odplačevanja preiskuje. obrnite se mi z naslednjo pošto: moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 40000 €

    želite izkoristiti posojilo za prekinitev zastoja banke z zavrnitvijo vaših datotek aplikacij želite izkoristiti a kredit za izvedbo vaših projektov; dejavnosti; gradnja vaših hiš; najem hiše ali apartma; nakup hiše etc. credit - epargne - mutuelle ima precejšen kapital, ki lahko odobri: 5000 € ... 10000 € ... do 7.500.000 € za vse ljudi, ki so v bésoinu finančni ali posamezniki, ki želijo posojilo v kratkem času. to po stopnjah obrestna mera je med 2% glede na moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 10000 €

    pozdravljeni ste v iskanju prêt za bodisi povečati svoje dejavnosti, ali za realizacijo projekta, ali kupiti stanovanje, vendar na žalost banka zahteva, da pogoji, kjer so incapbles skrbi sem posameznik sem odobri posojil od 5000 € do 2.500.000 eur za vse ljudi, ki lahko spoštujejo svoje drugje, znaša obrestna mera 2% na leto. ali potrebujete denar iz drugih razlogov; ne oklevajte se obrnite na mene za več informacij. moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 20000 €

nudimo odkup in prodajo investicijskega zlata. pri nas lahko prodate zlato, srebo ter ostale plemenite kovine. preverite pestro ponudbo na edisongold.com

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

101.)  požrešni pusek jo

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 14.99 €

82.)  makalonca

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

7630.) kraški koledar 1998

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7676.) krekovo berilo

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

velik hit podjetja a1 je zagotovo programska shema, pri kateri lahko izbirate med več kot 200 različnimi televizijskimi kanali. poleg teh kanalov, pa lahko zraven zakupite še internet in stacionarno telefonijo. če pa imate pri a1 že sklenjen paket mobilne telefonije, pa vam je programska oprema na voljo po še bolj ugodnih cenah.  

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

195.) psihologija

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj