Ana Kos

Prijatelji (87)
Azra .
Pavel Rupar
Andrej Ban
Romano Rajkov
Dajana Babič
Božo žabjek
Rastko Plohl
Woodicinvestment Company
Spremljevalci (68)
Franci Kociper
Laščan Zlatorog
Sabina Drobnic
A. Lui
Beatrice Uva
Irena Vrcon Vrcon
Peter Zajc
Ivanka Šalinger

Kategorija: Milost.odpuščanja

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Za dobro voljo ena taka moška :)
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Čarobni ključ, ki odpre vrata do modrosti
V ogledalu sem opazila svojega moža!
KRT - kopriva, rman in trpotec
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 255 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 38 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 121 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
januar 2018
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Nekatere ljudi nosim v srcu ...

Ana Kos
30.01.2017 08:57 (Jan 30, 2017)





Nekatere ljudi nosim v srcu

kot cvetlične popke in pustim,

da se razcvetijo v meni.

Druge pa nosim s seboj

kot nezaceljene rane,

dokler se ne odprejo in izgnojijo.

(Frans Bierenhack)
-----
Kako res!
Včasih se pohecam, da ni čudno, da imam razširjeno srce, ko pa toliko ljudi nosim v njem ... Tudi že toliko tistih, ki jih imam lahko samo še v srcu, ker jih ni več tukaj ...
V mojem srcu so tudi nezaceljene rane ... Je dovolj eno življenje, da se zacelijo najhujše rane? ... dokler se ne odprejo in izgnojijo ...?
Verjetno je najhuje to, če rane skrivamo - pred drugimi in tudi pred seboj. Če jih omalovažujemo, ne jemljemo resno ...
Zdi se mi, da je del celjenja že to, če živimo "v resnici", "stvari" poimenujemo s pravimi besedami.

Varuhi spomina na Sveti Gori

Ana Kos
24.08.2016 23:41 (Aug 24, 2016)

Zelo rada hodim in v zadnjih letih praviloma grem enkrat ali dvakrat na leto peš z Mosta na Soči na Sveto Goro. Zame je romanje hoja, pot, dogajanje ... nikakor ni romanje "cilj", točka, kamor sem namenjena. Romanje je vse skupaj. Ker me zadnja leta večkrat bolijo kolena, včasih tudi hodim težko, pa vendar sem prejšnji petek začela razmišljati, da v soboto enostavno moram iti na Sveto Goro. Moram, drugače enostavno ne gre. Moram premagati samo sebe, svoja kolena, svojo utrujenost. Moram vedeti, sama sebi povedati, če še "živim", če sem še za "tukaj".

Ni pa bila sobota, 20. avgusta, kar en dan, ta sobota mi je pomenila pravi čas za letošnje romanje na Sveto Goro prav zato, ker se tam gor dobimo varuhi spomina! Program je potekal že dopoldne (mag. Renato Podbersič o Sveti Gori iz zgodovinskega vidika, dr. Vida Deželak Barič predstavi zbirko podatkov “Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej”; prof. dr. Jože Ramovš nas z nagovorom uvede v pietetno

Vseposvojitev.si ... posvojila sem komunista in antifašista Nikolaja

Že nekaj mesecev je minilo, odkar sem zvedela za vseposvojitev - za osebno posvojitev žrtev zla med drugo svetovno vojno in po njej. To je možna resnična pot sprave med nami.

Biti cel/a

Ana Kos
07.07.2016 13:34 (Jul 07, 2016)

... je ironija, da poskušamo nekako pozabiti ali se distancirati od svojih padcev, porazov, razočaranj ..., zato, da bi se počutili bolj cele in sprejemljive, v resnici pa je občutek celosti in celo levjesrčnosti odvisen prav od tega, kako uspemo v svojo zgodbo vključiti vse naše izkušnje, vključno s padci.

O, kako zanimivo je to naše življenje. Včasih tako, da bi človek pobegnil iz njega, včasih ga pa z vsem svojim bitjem objemamo.

Zanimivo je to, kako rastemo, zorimo. Včasih se vprašam, kaj se zgodi samo po sebi in spada nekako k letom, ki jih imamo, in kaj je tisto, ki pa pride resnično le zaradi naših izkušenj in preizkušenj.

Verjetno je v življenju ogromno prepletanja vsega mogočega in včasih odločajo čisto majhne stvari, kaj bomo v nekem trenutku naredili, koliko sledili navdihu, koliko racionalno iskali nadaljno pot. Kaj imeli za ljubezen. Se nam bo zdela ljubezen pomembna ali pač nekaj, kar povzroča več bolečin kot prijetnega? Ali nekaj, kar morda kdaj v objestnosti povzroča

Morje v meni: Biti cela

You are not a drop in the ocean. You are the entire ocean in a drop. -Rumi-

Zamerim za zmeraj ...

Ana Kos
13.02.2015 14:06 (Feb 13, 2015)

Pogovarjala sva se in ti si rekel: Zamerim. Za zmeraj. Nikoli ne pozabim.

Jaz tudi marsičesa ne pozabim (in je prav, da pozabim samo to, kar je pospravljeno v meni, da me ne vznemirja in plaši več ... in da posledično ne dela škode, kajti marsikaj iz podzavesti na more vznmirjati; in včasih tega ne razpoznamo in si ne znamo pravilno razlagati), toda zamer se želim znebiti. Želim odpustiti.

Vsak od nas ima lahko veliko težkih spominov, odvisno seveda od tega, kako hitro nas neka stvar prizadene ... nekoga vsak udarec zelo prizadene, marsikoga ne ...

Praviš, da zamera za zmeraj ostane.

Ostane, če hočeš. Tvoja odločitev je, tvoje delo je to.

Meni je hudo za ljudi, ki želijo odpustiti, a jih nekaj teži, boli, boli. In te ljudi razumem. Čutim, kako jim je.

Tudi sama se mučim s kakšnimi hudimi stvarmi, rada bi jih poslala na "smetišče" zgodovine, pa jih še ne morem ...

Ne morem pa razumeti, da hočeš držati zamero. Ker da so napake nepopravljive. Napake so, žal, večkrat res nepoprav

Zopet najdena nedolžnost

Ana Kos
08.12.2014 14:23 (Dec 08, 2014)



Resnično kesanje je zopet najdena nedolžnost.


(Jean Tauler)

Tale misel se me zelo dotakne!
Seveda ne mislim samo na nedolžnost v običajnem pomenu besede, temveč na vsako vrsto nedolžnosti.
Če bi bili vprašani, kdaj smo izgubili nedolžnost, bi zelo različno odgovarjali. Sploh pa bi mogoče pod pojmom "nedolžnost" imeli različne stvari v mislih.
Morda otrok izgubi nedolžnost, če vidi grobo nasilje v družini. Morda jo je nek 4-letni fantek izgubil, ko je videl očeta, ki je delal samomor. V pravem pomenu besede - mislim - ne more biti nedolžnost vezana ravno na spolnost!
Izguba nedolžnosti lahko pomeni nekaj, kar se je zgodilo bolj ali manj prostovoljno, lahko pa pomeni nasilje.
Beseda sama pomeni, da nismo dolžni. Komu? Sebi? Drugemu?
Najhuje pri izgubi nedolžnosti je, če nas "izguba" obteži in bremeni in ovira, da težje delamo svobodno in veselo.
Če uredimo potem vse v sebi, če si upamo priznati, kaj čutimo, če upamo iti do dna v svojih glavah in srcih, potem je upanje za vsakega od nas - da sp

Deček s severa: Maščevanje ne rešuje

Ana Kos
25.11.2014 13:05 (Nov 25, 2014)

Zelo rada imam knjigo knjigo Deček s severa. Rada jo preberem otrokom.

 ...

Oče za rojstni dan podari petletnemu sinu Atuku psička in sani. Atuk psičku da ime Taruk. Ima ga zelo rad.. Skupaj se igrata in potem se v igluju stisneta skupaj. In se grejeta in jima je lepo.



Taruka oče vpreže v sani z drugimi psi, da se nauči vleči. Pa se oče vrne s poti brez Taruka. Volk mu je pregriznil vrat ...

Atuk je strašno žalosten zaradi izgube svojega psa in zelo jezen na volka. Sklene, da ga bo ubil. Čaka, da bo dovolj velik, da bo to zmogel. Tako strelja z lokom, se vozi s smučmi, kajakom, pleza, plava, teka ... vse z namenom, da zraste in se okrepi ... da bo lahko potem ubil volka ...



Tako je minilo precej časa, postal je večji in močan in vse živali so se ga bale. Maščevanje volku je pa še kar gorelo v njem.



Sklenil je ujeti polarno lisico. Ko se je priplazil do nje, je videl, da se ga ona nič ne boji. In to ga je pretreslo.

"Kako, da si tako mirna? Se ne bojiš lovcev?"

"Ne, ni me strah. Ne več. Let

Molitev (moža in žene)

Ana Kos
06.10.2014 08:36 (Oct 06, 2014)

Ona njemu pokaže molitev, ki jo je prebrala in ji je bila blizu:
Moj Gospod, prosim Te,
da odstraniš vse, kar ločuje
mene od Tebe in Tebe od mene.
Odstrani vse, kar me dela nevrednega
Tvojega pogleda, Tvoje roke in Tvoje graje;
Tvojih besed in pogovora s Teboj,
Tvoje dobrotljivosti in ljubezni.
Odvrni od mene vsako zlo,
ki me ovira, da Te ne vidim,
slišim, okušam, vonjam in se Te ne dotikam;
da se Te ne bojim in nisem pozoren do Tebe;
da Te ne poznam, Ti ne zaupam, Te ne ljubim, Te nimam;
da se ne zavedam Tvoje navzočnosti
in se Te ne veselim, kot bi se lahko.
Vse to prosim zase
in si goreče želim od Tebe. Amen.

(bl. Peter Faber)

On bere, razmišlja in ji potem reče:
"Poskusi brati, kot da piše tvojih otrok ati ..."
Ona se zavzame - "Hm? Bom poskusila ..." - in prestavi ... prevede v "drug" jezik, v jezik moža ...
Skuša slišati svojega moža.
Moja žena, prosim Te,
da odstraniš vse, kar ločuje
mene od Tebe in Tebe od mene.
Odstrani vse, kar me dela nevrednega
Tvojega pogleda, Tvoje roke in Tvoje graje;
Tvojih

Rad/a te imam

Ana Kos
07.09.2014 17:26 (Sep 07, 2014)

Od malega poznam svetopisemski odlomek o Jezusu, ki trikrat vpraša Petra, če ga ljubi. Vedno me je prevzel in prav tako so se me dotaknili Petrovi odgovori, da ga ima rad.
V tem ponavljanju je neko veličastje, nekaj posebnega, nekaj mogočnega.
Pomislim, kolikokrat jaz sama vprašam svojega moža, če me ima rad. In včasih mi ne zadošča en sam odgovor.
Včasih je tako lepo slišati: "Rad te imam!" A seveda je jasno, da besede same niso dovolj. Mora biti vsebina v njih, vsebina, ki jo doživljamo sicer v življenju.
A vendar so besede tudi lahko pravo darilo.
Besede pravi čas!



A v tem odlomku, ki bo sledil, je vsaj še nekaj, česar bi se rada dotaknila - ne gre le za ponavljanje, stopnjevanje, gre tudi za zaupanje ...
Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!«
Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te

Rovte in Mussomeli - mnoge je vzela svoboda ...

Ana Kos
25.08.2014 11:50 (Aug 25, 2014)

"Jezus ni govoril veliko o pravičnosti, pač pa o ljubezni ..." je včeraj v Rovtah rekel Joseph A Mussomeli. Tako nekako.

Prav je, da smo pravični, verjetno si vsi tega želimo. A nad tem je ljubezen. Da bo res dobro.

Pravičnost včasih uniči kaj lepega ... lahko se celo izrodi v pravičniškost ... žal ...

...

Morda je bila prav ljubezen - več kot samo pravičnost - tista, ki je vodila vaščane Rovt, Rovtarje, že l. 1944, pred 70 leti (ja, že med vojno!), da so postavili spravno kapelico vsem vojnim žrtvam, domačinom iz Rovt in njihovega okoliša.

To je nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru! Bila je prva tovrstna kapelica. V njej so zapisali imena vseh do novembra 1944 umrlih v vojni. Kapelico so postavili, tudi financirali domobranci. V Rovtah so "nastali" prav tako kot drugje, kot odziv na nevarnosti, ki so grozile domači vasi.

V Rovtah je bilo po 2. svetovni vojni trikrat več žrtev kot med vojno. Vzela jih ni vojna, pač pa svoboda.

To frazo sem jaz poznala že kot otrok ... tudi pri na

Zgodba o moči življenja in o odpuščanju

Ana Kos
19.07.2014 10:55 (Jul 19, 2014)

Zelo rada imam zgodbe o srčnih ljudeh - in tokrat sem spet eno tako prebrala - in vesela sem, da so v medijih tudi take zgodbe!
Take nas opogumljajo za življenje, kažejo smisel, pot.

Josefina Vilela, o kateri govori zgodba, je pred tremi leti, tedaj 14 let stara, preživela požar ("To je bil brez dvoma najhujši požar, kar sem jih kdaj videl," je za medije povedal Rob Hamer, gasilec, ki se je pred tremi leti odzval klicu na pomoč. V angleškem mestu Walsall je namreč zagorela družinska hiša, v ognjene zublje pa so bili ujeti oče in njegove štiri hčerke.), v katerem je dobila zelo hude in obsežne opekline (60 % telesa je bilo opečenega). Zaradi teh so ji morali amputirati obe nogi pod koleni, prav tako del roke, v letu in pol na oddelku za intenzivno nego pa je prestala še cel kup operacij in terapij, ko so ji oskrbeli ožgano kožo po telesu.

Josefina
(Foto: esabod.blogspot.com)

V požaru je oče umrl, tri Josefinine sestre so na srečo utrpele le lažje poškodbe.

Na nek način najhujše ob vsem tem je

Brezpogojno odpuščanje? Ljubezen tolerira krivice?

Ana Kos
14.06.2014 21:56 (Jun 14, 2014)

Včasih se ob kakšnih temah odvijejo zanimiva razmišljanja in celo pogovori. Tako tudi ob zgodbi o človeku, ki ni hotel odpustiti ... Utrinki misli ob tej svetopisemski priliki. Morda so še komu zanimive, da razmišlja o(b) njih.


Takole pravi zgodba:

Kralj terja, da mu služabnik vrne svoj dolg do njega: deset tisoč talentov. Ko dolžnik ponižno prosi, da se ga gospodar usmili in mu prizanese, revež dobi "odpuščanje" dolga, dolg mu je izbrisan. Toda tale bivši dolžnik se takoj zatem spravi na nekoga, ki je pa njemu dolžan sto denarijev. Zahteva, da mu vrne denar, sicer ...
Ko gospodar to zve, se razjezi in pokliče svojega služabnika k sebi:
›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.
Jezusov zaključek je oster:
Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti sv

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

Ana Kos
07.06.2014 22:01 (Jun 07, 2014)

Vsak od nas naredi v življenju veliko napak. Marsikaj res čisto po nesreči. Lahko z najboljšimi željami, z mislijo, da ljubimo. Pa se včasih kasneje izkaže, da ni (bilo) tako.
Ampak to je življenje.
Če se zavedamo lastnih napak, lastne nebogljenosti, grešnosti, smo lažje strpni do napak drugih. Verjetno lažje odpuščamo. In lažje prosimo za odpuščanje - in ga sprejmemo, če nam je dano.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki bi radi vse zase, da(ja)li pa ne bi (nič) ...



Iz evangelija po Mateju 18,21-35:

Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravn

Preden ...

Ana Kos
02.06.2014 19:55 (Jun 02, 2014)




Preden spregovoriš, poslušaj.

Preden napišeš, premisli.

Preden zapraviš, zasluži.

Preden investiraš, razišči.

Preden kritiziraš, počakaj.

Preden moliš, odpusti.

Preden obupaš, poskusi.

Preden se upokojiš, prihrani.

Preden umreš, daj.


William Arthur Ward

Oja, pa še kako je pomemben vrstni red!
Kolikokrat človek sodi ... in mnogokrat prej, kot neko zadevo sploh pozna vsaj za silo, kje šele, da bi jo raziskal.
Res je pa tudi, da se nekatere stvari prepletajo ... se dogaja marsikaj hkrati ...
Pogovor je tako poslušanje kot govorjenje, vsekakor pa naj bi imeli ušesa vedno pripravljena, da slišijo. In srce tudi. Kajti poslušamo s srcem - če samo z ušesi, slišimo le napol. Ali le delno, le del, ki je mogoče obremenilen ...
Koliko ljudi srečam, ki so tako zelo neslišani!
Pravijo, da je Bog človeku dal dvoje ušes in ena usta, da bi še enkrat toliko poslušal kot govoril ...
In molitev?
Če bi morali najprej odpustiti, potem morda nikoli ne bi mogli moliti!!
Na začetku maše je molitev Vsemogočnemu Bogu in vam, br

Lipa sprave

Ana Kos
26.05.2014 22:40 (May 26, 2014)




Lipa je zadišala
po deželi naši vsej,
a moja duša je kričala
v bolesti in žalosti -
cvetovi pa so dišali z vej.

Lipa zdaj diši
po deželici naši vsej,
a duša moja v bolesti in žalosti ječi.
Cvetovi ljubeče dišijo z vej.

V žalosti beseda je onemela,
tiho tiho je lipa odcvetela.


70 x 7

Ana Kos
22.05.2014 21:52 (May 22, 2014)

Zanimivo se mi zdi, kako se mi kdaj naenkrat odpre neko obzorje ... kar naenkrat in popolnoma nepričakovano. Tako se mi je zgodilo tudi ob nekem pogovoru o odpuščanju - naenkrat se mi je zazdelo, da sem nekaj končno doumela na nek poseben način ... Na nov način.

Velikokrat sem razmišljala o odpuščanju.
Zame odpuščanje ni nekaj kot zamah s čarobno paličico, pa je že vse odpuščeno in vse dobro.
Morda kdo res lahko takoj odpusti. Jaz pa večkrat ne morem, ker je šlo preveč globoko ... Skušam že, delam v to smer, toda je dejstvo, da me kakšne stvari zelo zelo dolgo bolijo.
Pa ne da bi sama gojila tisto hudo, ne, toda včasih so kakšne stvari tako močne in me tako globoko prizadenejo, da potrebujem dolgo časa, da stvari res predelam, prerastem ... in morda iz tistega celo ustvarim kaj dobrega in dragocenega ...
Pa še vseeno se kdaj zgodi, da me strese kakšna stvar, za katero mislim, da je že zdavnaj urejena, pospravljena, v miru ...


In tako mi je kliknilo, na nov način sem kar naenkrat videla

Šola odpuščanja 2 - Marjeta Kasijska - zgodba o odpuščanju

Ana Kos
22.05.2014 09:25 (May 22, 2014)

O odpuščanju sem pisala že večkrat (veliko zadetkov na to temo je na mojem blogu), pa ne s stališča, kako jaz lepo in lahko odpuščam, temveč s stališča, kako zelo sem prepričana, da je odpuščati nujno. Z odpuščanjem delamo dobro tako sebi, ko naredimo v sebi spet prostor za nove stvari (da ni več starih zamer) kot tistemu, ki smo mu odpustili (tudi on lažje za-diha spet) in - verjamem - na ta način delamo svet lepši, srečnejši.
Odpuščanje je izziv, vsaj zame.


V spominu nosim zgodbo ene srčne ženske. Res srčne.
Naj nikogar ne moti, da je "uradno" svetnica in da je bila kasneje, v poznih letih, tudi nuna.
Njena zgodba (gledala sem film o njenem življenju) me je globoko pretresla.
Ja, prav z odpuščanjem.


Pieta (Stična)


Marjeta (Rita) se je rodila pred dobrimi 600 leti (okrog l. 1380 ali 81) v Umbriji. Poročila se je v pomembno družino; v mestu Casci (morda v Cascii?) sta bili le dve družini res pomembni, in ti dve družini sta imeli pravico do krvne osvete.
Marjeta se je zelo borila, da bi

O spravi - ob obletnici konca 2. svet. vojne na naših tleh

Ana Kos
08.05.2014 11:15 (May 08, 2014)

Natančno pred enim mesecem sem napisala delček misli, ki naj bi nadaljevale razmišljanje ob odkritju spomenika domobrancem v Grahovem, a nisem utegnila nadaljevati in prispevka dokončati.

Pa želim to narediti zdaj, ob obletnici konca 2. svetovne vojne na naših tleh. Kmalu po koncu vojne, ko naj bi vendar zavladal mir, se je dogajalo še prava maščevalna vojna nad neoboroženimi in nad razoroženimi ljudmi.

Ki jih eni označujejo še vedno kot izdajalce. Tako so izdajalci tudi mnogi popolnoma nedolžni ljudje, tudi otroci s Petrička in tisti, tudi dojenčki, iz ormoškega "Petrička". Pa nekatere žrtve v Barbarinem rovu so imele kitke ... zagotovo niso bile izdajalci ... ali je otrok izdajalec ...?

In nadaljevanje te zgodbe je Verdreng in razna druga taborišča in zapori. In razlastitve "kapitalistov" še mnogo kasneje - Cavazza v svoji knjigi: "Leta 1963 se je pred hišo pripeljal policijski kombi, gruča policistov. Brez opozorila. Nasilno so jih izselili, ker si je nekdo od veljakov, bivših prvo

Iskanje ljubezni in odpuščanja

Ana Kos
04.05.2014 23:36 (May 04, 2014)



Neka španska zgodba pripoveduje o očetu in sinu, ki sta se zelo sprla, tako zelo, da je sin šel od doma in je za njim izginila vsaka sled.

Oče ga je na vse načine skušal poiskati, pa mu ni uspelo, čeprav ga je dolgo iskal.
In potem se je spomnil še ene možnosti: v krajevni časopis je dal oglas.
Takole je pisalo:

Dragi Paco!
V soboto opoldne te čakam pod zvonikom na glavnem trgu.
Pridi. Vse ti odpuščam.
Rad te imam.
Tvoj oče.


In kaj se je zgodilo?
V soboto opoldne je bil mestni trg poln Pacov (slovensko: Franček, Franci; v latinski Ameriki zelo pogosto ime).
Vsi so iskali odpuščanje in ljubezen svojih očetov.
(Zgodbo sem prebrala v knjigi Zgodbe za srečo v družini, Ognjišče 2003.)
...
Koliko ljudi je, ki nima urejenih odnosov z najbližjimi.
Koliko ljudi je, ki si želijo izboljšati odnose, pa jih ne znajo ali ne zmorejo.
Pa je potreben prvi korak.
Kako težak je včasih prvi korak.
Oče enega Paca je to zmogel ...
Brez prvega koraka, ki ga nekdo naredi, se nič ne zgodi.


Nabotov vinograd

Ana Kos
11.04.2014 21:22 (Apr 11, 2014)

Bil je nek mož, Nabot, ki je imel vinograd.
Svoj vinograd je imel zelo rad, skrbel je zanj, obrezoval trte, s hvaležnostjo obiral sad, ko je prišel čas ...
Pa si je sosed Ahab poželel prav to, kar je Nabot ljubil.
Ne glede na vse je hotel Ahab dobiti prav to, kar je bilo Nabotovo.
Ne glede na to, da je Ahab sam imel vinograde, pa ne enega samega kot Nabot! Sosed je pač hotel prav ta vinograd, sosedov, Nabotov.
Nabot pa svojega vinograda ni hotel dati. Niti za denar ne.
Pa čeprav je bil Ahab kralj.
Nabot je rekel, da ne bo dal dediščine svojih očetov.
Ahab je bil užaljen, jezen. Obraz mu je potemnel.
Ko je njegova žena Jezabela zvedela, zakaj je Ahab tako slabe volje, je sklenila z lažjo pridobiti vinograd.
Naročila je dva "ničvredna" moža, da bosta krivo pričala zoper Nabota. "Ničvredneža" sta lagala, da je Nabot preklinjal Boga in kralja. Potem je bil Nabot kaznovan: odpeljali so ga iz mesta in ga kamenjali do smrti.
(Samo en droben dodatek: Judom je kamenjati pomenilo: Nisem jaz, kamen ga je.

Premalo odpuščamo, preveč pozabljamo

Ana Kos
26.02.2014 12:42 (Feb 26, 2014)




Mi premalo odpuščamo in preveč pozabljamo!

(Madame Swetchine)

Pozabiti ni isto kot odpustiti. Odpustiti je daleč od tega, da bi nekaj le potisnili v nek skrit kotiček in pozabili ali pa hoteli pozabiti.
Če smo nekaj "le" pozabili, še ni rana poceljena ... Če pa rana ni poceljena, mnogokrat ne reagiramo in ne delamo iz miru srca, temveč iz bolečine ... ki pa si je včasih niti ne priznamo. In zato včasih niso vsa naša dejanja "čista".

Dobro je, če za nesporazumi, težkimi stvarmi, dogodki ... ne ostaja nezaceljena ali slabo zaceljena rana, skrita pod površjem.
Dobro je šele tedaj, ko pridemo tako daleč, da čeprav se rane zavedamo, ostajamo mirni in vemo, da je odpuščeno - nam in drugim.


Morda je pa največja modrost odpuščanja v tem, da zmoremo reči: hvala za vse ... Hvala tudi za bremena, tudi za krivico, tudi za bolečino. Vse to je življenje. Brez preizkušenj, brez padcev ... ni zorenja.

Oglasi

v kolikor želite povečati prodajo ali obisk vaše spletne strani vam google oglaševanje pri tem zelo pomaga. vse in še več o google adwords na naši spletni strani: https://adwords.dominatus.si/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

denar posameznikom in nujno poslovanje. nujna posojila zasebnega kapitala brez količinske omejitve, samo z jamstvom nepremičnine, brezplačno ali malo hipoteko. ni pomembno z rai ali annefom ali brez plačilnega lista. brez utemeljitve dohodka. bistvena hipotekarna garancija, tla, prostori, skladišča, zemljišča in proindivisys. ponovna združitev dolgov. hitri in nujni osebni krediti. tudi rešitve za podjetje. informacije: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Dom in Gradnje

Cena: 4500 €

posojilo, financiranje in naložbe brez težav. na področju financ, naložb in specializiranih posojil nudim svoje storitve vsem osebam dobrega karakterja in predvsem sposobnim izpolnjevati svoje obveznosti. grem na naslednja področja: osebna, konsolidacija, komercialna in razna druga podjetja, kmetijstvo, hipoteka, nepremičnine. za več informacij se obrnite na moj e-mail: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Navtika

Cena: 5000 €

7693.) spomini na partizanska leta ii knjiga

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9 €

7692.) pričevanja rabskih internirancev

Kategorija: Družboslovje

Cena: 14.99 €

7691.) prigode stražarja primoža

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

7690.) ciklamen agitator

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

825.) najboljše moštvo

Kategorija: Družboslovje

Cena: 29.99 €

vas zanima poslovanje s kriptovalutami, pa ne veste, kako se tega lotiti in kje začeti? potem preberite navodila v članku: kako kupiti bitcoin? tam boste dejansko izvedeli, kaj in kako morate storite, da boste uspešno opravili nakup te kriptovalute. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

poslovanja s kriptovalutami se je najlažje lotiti tako, da si preberete nekaj člankov na to temo. najbolje, da začnete povsem na začetku in sicer pri člankih: kako kupiti bitcoin ali druge kriptovalute?

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

inštrukcije angleščine v mariboru za osnovno ali srednjo šolo pri amikum-u so vam na voljo. ponujamo prijazen, strokoven in pedagoško preverjen pristop, ki je pomagal že številnim. imamo dolgoletne izkušnje s poučevanjem učencev in dijakov na oš, sš in gimnazijah. preverite našo paketno ponudbo na spletni strani inštrukcije angleščine maribor. lahko pa nas kontaktirate: gsm: 031/530-081 ali preko e-pošte: info@amikum.si preverjeno. preizkušeno. uspešno. amikum.  

Kategorija: Inštrukcije - Jeziki

Cena: 12 €

pri amikum-u vam nudimo storitve prevajanja. prevod iz angleščine v slovenščino ali prevod iz slovenščine v angleščino vam opravimo po ugodnih cenah. prevajamo daljša besedila:      ♣ s področja družboslovja,  ♣ filme, nanizanke, serije, dokumentarce, ♣ navodila, kataloge, brošure, ♣ oglase, ♣ spletne strani ♣ deklaracije, etikete …   kontakt: gsm: 031 530 081 spletna stran: https://www.amikum.si <span #000000;"="">facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 15 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj