Ana Kos

Prijatelji (87)
Azra .
štulič ;)
Bojan Ahlin
Ksenija Malia Leban
Andrejka Kresal
Ani Bidar
Marjana Skalic
Janez Gril
Spremljevalci (68)
I K A
Rhiannon Rose
A. Lui
Beatrice Uva
Najini Teki
Nastja Prauhart
Darja Zupanc
Doktor Živago

Kategorija: Krvavi.pot

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Za dobro voljo ena taka moška :)
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Čarobni ključ, ki odpre vrata do modrosti
V ogledalu sem opazila svojega moža!
KRT - kopriva, rman in trpotec
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 255 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 38 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 121 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
januar 2018
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Abela. Nikoli se ni ničesar bala. Do sedaj ... In še o obrezovanju žensk ...

Ana Kos
23.11.2015 18:52 (Nov 23, 2015)

Začutila sem, da jokam. Poskusila sem ugotoviti, kje sploh sem. Sprva nisem vedela. Le to, da mi tečejo solze, sem vedela. Potem sem ugotovila, da sedim na nekem dolgem hodniku in čakam na nek pregled. Čisto iz drugega sveta sem se vrnila. V rokah sem imela knjigo, ki me je tako prevzela, da sem popolnoma pozabila na vse okrog sebe! Tako sem že prejšnji dan skoraj zamudila vrsto, ko sem čakala pred laboratorijem, ker me je zgodba tako potegnila vase.

In katera knjiga je to?

To je knjiga z naslovom "Abela. Nikoli se ni ničesar bala. Do sedaj." Oz. "Abela, deklica, ki je videla leve".

"Ne bojim se leva," pravi Abela. "Ne bojim se majhnih opic, ki skačejo name z dreves, mi kričijo in cvilijo na uho ... /.../ Včasih jih sovražim, a bojim se jih ne. - Do sedaj se nisem ničesar bala. Sedaj se bojim, da bo mama umrla."

Abelin oče je umrl zaradi aidsa, zdaj je njena mama tako bolna, da jo mora Abela pospremiti v bolnišnico. Doma ostane babica z Abelino sestrico, ki je tudi bolna. Aids uničuje

Pogled v prostor, ki mu rečejo “obrezovalnica žensk” | Nova24TV

Po svetu je vsako leto obrezanih več kot dva milijona deklic med sedmim in dvanajstim letom starosti. V nekaterih afriških državah je obrezanih več kot 85 odstotkov žensk, v Evropi jih gre skozi postopek obrezovanja največ v Veliki Britaniji.  Žensko genitalno pohabljanje (Female genital mutilation – FGM) je postopek, pri katerem ženski, pogosto še deklici, odrežejo ali kako drugače poškodujejo nekatere vitalne dele spolovila. Izvaja se iz kultur

Aline Ohanesian: Orhanova dediščina

Ana Kos
30.09.2015 08:53 (Sep 30, 2015)

Na dušek sem "popila" knjižno zgodbo z zgodovinskim ozadjem: Orhanovo dediščino.

Zame dokaj neznan svet, Anatolija, Otomansko kraljestvo, v sedanjost je vstavljena zgodba izpred 100 let ...

Zgodba, ki govori, in še kako govori tudi skozi molčečo starko.

Postopoma njena zgodba vendar zagleda beli dan. Skoraj 80 let ni smela, ni mogla na dan.

Seba Melkonian živi v domu starih v Kaliforniji, v domu z imenom Ararat - po sveti gori v Armeniji, na kateri je po izročilu pristala Noetova barka. /.../

To je muzej živih, še dihajočih ostankov neke nepokopane preteklosti /.../.

Nobenega dostojanstva ni tukaj, pomisli Seba. Tudi nobene zasebnosti. Vedno kak tepec ali pa tepka moli glavo v tvojo sobo. /.../ Vsak je danes že amaterski zgodovinar. Izgovarjajo besede, kot sta priča in genocid, ter poskušajo zapolniti vrzel med njeno preteklostjo in svojo sedanjostjo, in to z besedami.

Ona s tem noče imeti nobenega opravka. Drugi stanovalci pa so podlegli uroku izpovedovanja. Taki so kot prastare čajn

Armenski genocid - Wikipedija, prosta enciklopedija

Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.

Glejte, človek! Glejte, Troha in njegova pravica ...

Ana Kos
03.08.2014 15:49 (Aug 03, 2014)

Tiščalo me je pri srcu. Zbujala sem se ponoči. Troha. 55 dni gladovne stavke. Danes že 56. dan. (Naj se ne obregne kdo, da ni, ker je menda enkrat pil sok in enkrat menda neko čebulno juho.)

Šla sem nekajkrat na Gregorčičevo, kjer on preživlja ves svoj čas že skoraj dva meseca. Ampak naredila nisem pravzaprav nič. Objavila sem en zapis na blogu in nekaj malega sodelovala na Facebooku.

Kaj vendar je mogoče narediti!

Danes mi je bilo popolnoma jasno, da moram spet na Gregorčičevo. Gre vendar za človeka!

Ko sem se peljala s kolesom tja, sem razmišljala, kaj mu bom rekla. Oblikovale so se mi misli: "Razumem vas ... ampak naša država ni vredna, da umrete zanjo. Dokler ste živi, boste še vedno lahko kaj naredili, če umrete, pa ne boste mogli."

Tako nekako bom rekla. In hkrati bom skušala začutiti človeka. Biti tam. Biti z njim.

In - čutila sem grozo ... Kaj pa če ... če ...

Na Gregorčičevi je bilo sredi dopoldneva čisto mirno. Tisti trenutek je bilo videti prav zapuščeno. Sostavkajočih dveh

Mojca, deklica, ki je vsako prijazno žensko klicala mamica

Ana Kos
23.07.2014 10:19 (Jul 23, 2014)

Ko sem iskala po spletu podatke o dr. Ruži Vreg, sem našla zgodbo v starem časopisu, zgodbo o deklici Mojci, in v to zgodbo je posegla tudi ta zdravnica.


Tri leta je že, odkar je mala Mojca Eržen prišla z očkom Srečkom in mačeho Ivico na Kozjansko. Takrat so se naselili sredi bohorskih gozdov pri kmetu Jaku Leskovšku. Niso bili dolgo na tistih viharnih slemenih, z Jakom se mlada družinica ni razumela, zato so se preselili v dolino potoka Bistrice, v Lesično. Najeli so hišico, pred katero je še pred nedavnim lajal pes Tarzan in vse bi bilo prav, če ljudje ne bi govorili tisoč
stvari ...
Govorice so se začele takrat, ko sta kozjanska zdravnica dr. Ruža Vreg in medicinska sestra Olga Rezar prišli v Log na obisk k mladi družini. Nikogar ni bilo nikjer, le mala Mojca, ki je bila takrat stara tri leta, je zaskrbljeno čepela, privezana na dva metra dolgo vrvico zažeto v ročico, kot psiček ob drevesu.
Oblečena je bila v tanko oblekico z dolgimi rokavi, čeprav je bilo v tistih dneh še precej mrzlo

Končno odločitev sodišča, da je Nizozemska soodgovorna za žrtve v Srebrenici

Ana Kos
17.07.2014 23:28 (Jul 17, 2014)

Kot sem prebrala na spletni strani Dnevnika, je včeraj sodišče v Haagu razsodilo, "da je Nizozemska soodgovorna za smrt več kot 300 žrtev genocida v Srebrenici, največjega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Sodišče je namreč odločilo, da Nizozemski ni uspelo preprečiti poboja in zaščititi žrtev. Civilno tožbo so vložili svojci pobitih."

Srebrenico so nadzorovale modre čelade. Kot je znano, so Združeni narodi aprila 1993 Srebrenico razglasili za varovano območje in tja se je zateklo ogromno beguncev iz celotne Bosne in Hercegovine. 9. julija 1995 so začeli bosanski Srbi ofenzivo na Srebrenico ... in jo v nekaj dneh zavzeli ...

Pretresljiv je odlomek iz knjige Vse moje vojne (napisala jo je Maruša Kresal):

Že tretji dan sedimo na radiu Zid v Sarajevu. Poslušamo klice na pomoč radiotelegrafista iz Srebrenice. Kakih petdeset ljudi v malem radijskem studiu molči. Kako se že reče? Če bi padla šivanka, bi jo slišali. "Pred Srebrenico so" Storite kaj! Me kdo sliši?" /.../ "Prezg

Utrinek ob gladovni stavki Ladislava Trohe

Ana Kos
02.07.2014 11:02 (Jul 02, 2014)

Nesem Ladislavu Trohi malico. Potem me preblisne, da on vendar ne je ... da gladovno stavka. On ne potrebuje take hrane ... Kakšno hrano pa potrebuje ...?

Ugotovim, da sem sanjala.

Morda odsev ob tem, ko je V. Troha povedal, kako so objavili fotografije, kako on pije ... kot nekakšno diskreditacijo gladovnega štrajka?

...

Vsekakor mi je včerajšnje pozno popoldne pustilo močan vtis ...

Z mojim možem sva obiskala Ladislava Troho, ki gladovno stavka pred vladno palačo.

Med potjo tja sem razmišljala, kako čudni smo ljudje, prebivalci naše države (ali pa je vsepovsod tako?). Smo brezčutni? Lahko pustimo nekoga, da umre? Saj se je odločil sam?

Kako je mogoče, da lahko mirno dihamo naprej, jemo, pijemo, jamramo, kako težko je v državi, hodimo mirno na počitnice, če nam družinski proračun to omogoči .... hkrati pa morda le vemo, da se je nekdo, ki mu ni vseeno za Slovenijo, odločil zanjo trpeti, morda celo umreti ...?

Je svobodna domovina samo po sebi umevna, imamo pravico do nje ... pravico

Po krivici obsojen ...

Ana Kos
22.06.2014 13:14 (Jun 22, 2014)

Pred morda osmimi leti je prišel do svoje pravice nek mož, M. U., po menda 30 letih je bilo končno dokazano, da ni ubil nekega sovaščana. 30 let je nad njim visela pravna (ob)sodba, čeprav so že na samem začetku poti kazale tudi drugam.

Kdo more začutiti trpljenje nedolžnega, obsojenega na dolgo zaporno kazen, in trpljenje njegovih bližnjih, žene, ki je potem kmalu umrla - in dveh otrok, starih blizu 9, 10 let, ki sta ostala brez mame, ki je umrla, in brez očeta, ki je bil v zaporu ...?

A po mnogih letih je le prišla prava resnica na dan ... Pravzaprav ne vsa, samo toliko, da je on res nedolžen, pravega zločinca pa niso našli (kolikor vem iz medijev, ga niti iskali niso na tak način, da bi ga lahko našli). Gospod je  sicer dobil odškodnino ... ampak ni odškodnine, ki bi povrnila življenje ... (Zgodba iz Slovenije.)

Prav tako se me je močno dotaknila tale novica, ki pa ni iz naše domovine: Na Floridi so izpustili iz zapora po 35 letih moškega, ki so ga pri njegovih 19 letih zaprli zara

Tudi jaz sem pospremila Janeza Janšo

Ana Kos
20.06.2014 23:46 (Jun 20, 2014)

Čeprav nimam rada množic in se redko udeležujem množičnih srečanj, sem se tokrat odločila in šla tudi jaz pospremit Janeza Janšo v zapor.

Sicer o politiki skoraj ne pišem, ker se zavedam, da marsičesa ne vem, poleg tega me zanima življenje in odnosi med nami in do narave nasploh in pišem, kolikor zmorem, o tem.

Tokrat se oglašam, ker verjamem, da Janez Janša ne bi smel biti zaprt.

Kolikokrat sem razmišljala o krivičnih sodbah in vem za nekaj krivičnih, tudi pri nas. Pred leti so obsodili nekega gospoda (nočem zapisati njegovega imena in priimka, ker se mi zdi, da če ga, kot bi ponovno vanj zabila žebelj krivice, kot bi ponovno zlorabila njegovo pošteno ime), sem pa pisala o njem, ko so javno priznali, da je bil obsojen po krivici. Koliko je pretrpela njegova družina, kakšno sramoto sta doživljala njegova šolska otroka, ki sta veljala za otroka zločinca. Jasno je bilo, da ni ubijal on, jasno so kazale sledi drugam, a vendar so obsodili njega.

Dobil je čez mnogo let odškodnino, ampak žen

Slavenka Drakulić: Kot da me ni

Ana Kos
17.06.2014 11:23 (Jun 17, 2014)

Kako se me vedno dotika taboriščna in sploh vojna tematika. Znova in znova razmišljam, kako je mogoče, da človek podivja. Kaj moremo narediti, da bi se vojne in vsako večje nasilje vendar ustavilo? Je mogoče, da ljudje kot človeštvo, kot družba, kot posamezniki vendar napredujemo?...

 

Brala sem knjigo Kot da me ni Slavenke Drakulić.

Knjiga prinaša zgodbo, polno težkih zgodb iz časa vojne v Bosni in Hercegovini. Osrednja oseba je S., učiteljica v neki vasi, ki jo kot toliko drugih ljudi odpeljejo v taborišče - samo zato, ker ima nepravo kri. Kri velja po očetu, tako da mamina srbska kri ne šteje.

Od trenutka, ko so se oboroženi možje prikazali v njihovi vasi, je sleherna med njimi razosebljena. Zdaj so le še bolj izničene, zvedene na gručo podobnih bitij ženskega spola, iste krvi. In tu šteje samo kri, prava kri vojakov proti nepravi ženski krvi.

V taborišču se srečujejo v nasiljem vseh vrst. Že kar takoj se naučijo odmisliti marsikaj, kar se dogaja - za lažje preživetje.

Med tabori

Kočevski Rog

Ana Kos
03.06.2014 10:42 (Jun 03, 2014)

Kočevski Rog in Kočevski rog ...
Ne bi si mislila, kako mi bodo postali ti gozdovi ljubi. No, nisem še velikokrat hodila dolgo in daleč po njih, ampak parkrat sem.
Pred kratkim je bil organiziran celodnevni pohod skozi te gozdove, pot je dolga 61 km.
Če bi imela priložnost, bi kar šla.
...
Spomin na eno od srečanj s temi gozdovi. 
(Pred tem sem bila tam predvsem kot obiskovalka krajev, kjer so se končala mnoga življenja v povojnih pobojih.)
V osrčju gozdov ...

...
Tako ljubi so mi t(ak)ile prizori!

... Tukaj je bilo srečanje ljudi,




a mene je kasneje tako vleklo v gozd, med visoka drevesa, opazovat življenje ob koreninah, v listju ... Pogledati, kako visoko je nebo tam nad drevesi ...
Kar stisnilo me je, ko sem opazila taco ... zaslutila sem, da je prava medvedja taca! ...



 





... Ki me je potem popeljala daleč po gozdni pešpoti ...

Poiskala me je še hči in potem še en sopotnik in tako smo se v troje odpravili po "medvedovih stopinjah". No, jaz nisem prav zelo pogumna in sem velik

Mamica zaradi pripadnosti krščanstvu obsojena na smrt

Ana Kos
31.05.2014 23:33 (May 31, 2014)

Ponoči se mi je sanjalo o dojenčku. Prav videla sem čisto jasno podobo novorojemčka - in ko sem se zbudila, sem vedela, da sem v sanjah videla podobo v zaporu rojene nekaj dni stare deklice.

meriam3

Maya se je pred kratkim rodila 27-letni mami Meriam, ki je v zaporu - ker je kristjanka.

Ni še prav dolgo od tega, ko sem podpisala peticijo za Meriam, da ne izvršijo te strašne kazni.

Meriam se je rodila očetu muslimanu - in pravoslavni mami. Po šeriatskem pravu Meriam islama ne bi smela zapustiti, to pravo priznava prenos vere le po očetovi strani (vendar je Meriam vzgajala mama v svoji veri, oče je družino zgodaj zapustil).

Meriam je prijavil oblastem njen brat. Ker njenega zakona šarija ne priznava, velja ta mlada mama za prešuštnico; sodišče jo je obsodilo na 100 udarcev z bičem in na smrt z obešanjem. Kljub nosečnosti je bila v zaporu priklenjena na verige.

Meriam z možem - Foto © splet

Meriam in njen mož Daniel imata sicer tudi fantka, ki je star manj kot 2 leti in ker velja Meriamin za

Spomin na Lojzeta Grozdeta

Ana Kos
27.05.2014 08:28 (May 27, 2014)

Pogovarjam se s staro gospo. Povprašam jo, od kod je doma.
"Z Dolenjske," ji zasijejo oči.
In zažari ji obraz: "Iz Tržišča, v Mirnski dolini. Veste, kje je to? Med Mokronogom in Sevnico."
Seveda, kaj ne bom vedela! Malo pa že poznam tisti konec Slovenije. Sem se že parkrat vozila po tistih hribih in dolinah ... Lepo je tam.
"Oja, vem! Od tam je doma Lojze Grozde, kajne?"
"Ja!" Nasmeh se ji zariše na obraz.
"Pri isti hiši sva bila, jaz pestrna, on je inštruiral domačega sina." Pripoveduje svoje spomine. Vrnila se je v otroška leta, vidi se, da se rada spominja tistih časov.
Pove, kako je bila velikokrat zaspana, kako je uspavala otroka, ki je bil vajen zaspati ob zibanju. In ko je ona otroka zibala, je zaspala ona, otrok pa ne. In tako se je njen varovanec naučil zaspati brez zibanja.
In potem se gospa spomni, kako je bila s svojim varovančkom nekje zunaj in - utrujena pestrna je sedla v travo - in zaspala.
Kasneje enkrat jo je nekdo zbudil - bil je Lojze, ki je pred tem bil nekje blizu in je o

Mož, ki beži pred evtanazijo

Ana Kos
18.05.2014 09:14 (May 18, 2014)

Takole je včeraj pripovedoval en bližnji duhovnik:

Pred vrati je našel moškega s kovčki, ki ni imel kam iti. Brez denarja, samo s prtljago.

Osiveli možakar je bil tujec; če se ne motim, z Nizozemske ali iz Belgije. Povedal mu je:

"Žena mi je umrla in mi je zelo težko. Otroci so jo dali evtanazirati."

Odtlej se je možakar bal, da dajo otroci evtanazirat še njega, pa je spakiral svoje kovčke in odtlej potuje okrog po Evropi. Živi od pokojnine, spi po hotelih, ko mu zmanjka, postane "klošar". In tako naprej.

Duhovnik, ki je to zgodbo povedal, je pomagal poiskati možakarjevo sorodstvo v neki drugi državi in ne v njegovi rodni. Tja se ne upa vrniti.

...

Kam smo prišli s tako imenovano pravico do milostne smrti, evtanazije?

Res nikoli ni ta "pravica" zlorabljena?

Pred časom sem že omenila zgodbo človeka, ki se je odločil za evtanazijo, a se kasneje premislil (tukaj). Še pravočasno. Sprejel je umiranje v vsem dostojanstvu ... In res je potem živel in umrl dostojanstveno. Mislim, da je n

O spravi - ob obletnici konca 2. svet. vojne na naših tleh

Ana Kos
08.05.2014 11:15 (May 08, 2014)

Natančno pred enim mesecem sem napisala delček misli, ki naj bi nadaljevale razmišljanje ob odkritju spomenika domobrancem v Grahovem, a nisem utegnila nadaljevati in prispevka dokončati.

Pa želim to narediti zdaj, ob obletnici konca 2. svetovne vojne na naših tleh. Kmalu po koncu vojne, ko naj bi vendar zavladal mir, se je dogajalo še prava maščevalna vojna nad neoboroženimi in nad razoroženimi ljudmi.

Ki jih eni označujejo še vedno kot izdajalce. Tako so izdajalci tudi mnogi popolnoma nedolžni ljudje, tudi otroci s Petrička in tisti, tudi dojenčki, iz ormoškega "Petrička". Pa nekatere žrtve v Barbarinem rovu so imele kitke ... zagotovo niso bile izdajalci ... ali je otrok izdajalec ...?

In nadaljevanje te zgodbe je Verdreng in razna druga taborišča in zapori. In razlastitve "kapitalistov" še mnogo kasneje - Cavazza v svoji knjigi: "Leta 1963 se je pred hišo pripeljal policijski kombi, gruča policistov. Brez opozorila. Nasilno so jih izselili, ker si je nekdo od veljakov, bivših prvo

Ormoški "Petriček"

Ana Kos
25.04.2014 19:42 (Apr 25, 2014)

Zmagovalec? Kdo je zmagovalec?
Tisti, ki pač "zmaga" in odstrani vse, kar ga ovira pri "popolni zmagi", vse, ki mislijo drugače, vse, ki morda zbujajo vest že samo s tem, da so živi?
Prepričana sem, da je pravi zmagovalec človeški do ujetnikov, do nasprotnikov - če je res dober, dobroto živi.
Ko sem bila otrok, sem vedela za določene zločine partizanske vojske in za povojne zločine, predvsem na našem območju. Šlo je za konkretne ljudi, ne za nekaj na splošno. Videla sem fotografije pobitih družin, ljudi. Krivih, ker niso bili na pravi strani.
Spominjam se občutkov ob gledanju razmesarjenih trupel, ležečih drugo ob drugem. Spominjam se fotografije učiteljice, ki je bila ubita, ker je hodila - k maši.
Tako sem vedela za stvari, o katerih so nas (na)učili molčati - ker je bilo nevarno o njih govoriti.
A kot odrasla sem zvedela še več ... za mnoga grobišča ... da niso le Glince (Podutik), Kočevski rog, Teharje, temveč da je bilo morišč in grobišč mnogo več.
Šla sem v Kočevski rog in na Glince, na

Verdreng - nekdaj vas kočevskih Nemcev, potem pa ...

Ana Kos
24.04.2014 13:20 (Apr 24, 2014)

Pred kratkim smo se pogovarjali o taboriščih, od nekoga družina je bila na Rabu, nekdo je pripovedoval o Dachau, jaz sem lani "obiskala" Auschwitz ... Ob vseh takih pogovorih se pogosto spomnim na izjavo ene taboriščice iz Verdrenga - češ, da je bilo tam huje kot v Auschwitzu, kjer je bila med vojno ...
Verdreng je bilo povojno taborišče na Kočevskem ...
Taborišče za politične zapornice.



Verdreng (Podlesje - številka 1 na zemljevidu).


V Verdrengu, govor gospe Drobnič, fotografije izpred nekaj let



Verdreng kot dom kočevskih Nemcev
Verdreng je bila pred vojno vas s 24 poslopji, naseljena s kočevskimi Nemci, ki so tja prišli že v 14. stoletju.
Po vojni (1949)  je vasica postala žensko taborišče za politične zapornice. V taborišču, ki je bilo ustanovljeno leta 1949 s strani notranjega ministra LRS Borisa Kraigherja, je kazen za prekrške ''kršenja javnega reda in miru'' prestajalo 800 slovenskih zapornic. Šlo je predvsem za ženske, katerim je oblast očitala politično nepokorščino. Pog

Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil

Ana Kos
18.04.2014 19:17 (Apr 18, 2014)

Sredi dne nastane noč.
Na križu visi izmučeno telo,
obraz od bolečin ves bled,
a pogled tako proseč in vroč,
na njem krvavih kapelj sled,
trpeči Človek strmi v nebo.

Še narava z Njim trpi,
ko sam Bog na križu nemočan visi.
Kot razbojnika so ga uklenili,
kot prevratneža obsodili.

Mera trpljenja je polna, prepolna,
usta prosijo, tako prosijo ...
A te bolečine nihče ne more vzeti,
in Bog-Človek hoče voljno pretrpeti.

Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil,
umirajoči Jezus kliče v nebo,
kliče Očeta.
Ga sliši Očetovo uho?

... potem Bog umre.
Usmiljenje!

Večerja zadnja je minila

Ana Kos
18.04.2014 09:13 (Apr 18, 2014)

Včeraj zvečer ...

V temačni cerkvi.

Na koncu maše se je oglasila pesem. Brez orgel. Samo iz mnogih grl. Po moje smo peli vsi. Če ne z glasom, pa vsaj s srcem.

Bilo je presunljivo.

Spreleti me ob tej pesmi:

 

Po zadnji večerji, ki je bila gotovo nekaj zelo posebnega, zaradi več stvari.

Poleg tega, da so imeli pasho, spomin na izhod iz egiptovske sužnosti (pred kakšnimi 1300 leti - pred Tedaj), je bilo gotovo nekaj posebnega biti s svojim ljubim Učiteljem.

In ta večer je bil nekaj posebnega tudi zaradi obreda lomljenja kruha in deljenja vina ... to je bila prva maša. - Dam se vam ... -

Poleg vsega tega je bilo - po moje - vzdušje zelo posebno, saj so apostoli gotovo čutili Jezusa, ki je bil tisti večer verjetno še posebej poseben. S slutnjo in vednostjo, kaj je pred njim že zelo otipljivo.

In večeru je dal svoj pečat tudi Juda Iškariot, ki je večerjo zapustil ... Da izvrži izdajo do kraja. Da zasluži tistih svojih trideset srebrnikov.

http://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2014/04/18/publishwall_resized_1397812404_1970906.jpg

Fotografija od tu.

No, in potem je večerja min

Veliki petek, 7. 4. leta 30 (verjetno)

Ana Kos
18.04.2014 07:01 (Apr 18, 2014)

Mnoge "pravoverne" Jude, predvsem njihove voditelje, je ogrožal nekakšen prerok, imenoval se je Jezus Nazarečan (more biti kaj dobrega iz Nazareta?), preveč naravnost je ljudem povedal, kar je mislil (npr. da so znotraj polni pohlepa in hudobije ali da so kot pobeljeni grobovi), opominjal jih je k dobremu, stojnice jim je podrl, ko so kupčevali znotraj tempeljskega prostora, češ da je to hiša božja:
"Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo." (Lk 19, 46)
Sploh je - po njihovo - izrekal bogokletja, se imel za Boga, prelomil je marsikakšno zapoved (npr. na soboto, torej na Gospodov dan, ko se ne sme delati, je ozdravil bolnika).
V resnici jih je ogrožal v njihovi trdoti, najlažje je ponavadi živeti naprej tako, kot je človek živel doslej.

Jezus jim je pa s svojim naukom in tudi zgledom izpraševal vest.
Za vsako ceno so se ga hoteli znebiti. Pohiteli so zdaj, tik pred veliko nočjo - v upanju, da ne pride kaj vmes.
Jasno je bilo, da njihove obtožbe, ki so le

Veliki teden

Ana Kos
17.04.2014 20:31 (Apr 17, 2014)

Veliki teden ...
Veliki teden v našem življenju ........
Če ta izraz povsakdanjim, prenesem na kogarkoli, potem vidim takole:


Cvetna nedelja ... V življenju nas doletijo presenetljivo in pretresljivo lepe stvari, zveze, stiki z ljudmi, odnosi, doživetja, podobe, glasovi ...
Včasih doživimo pravo zmagoslavje.
Včasih živimo globoko srečo, tudi daljše obdobje je lahko bogato ganljivo lepih občutij ...
A potem pride ... zdi se mi, da kar vedno, le gledamo na to različno ... veliki teden ...
Vsak človek zaide tudi v težke čase, začuti svoja bremena (ki jim včasih res ni kriv) kot neizmerno težka.
Različno pogumni, različno svetli se znajdemo v globeli, v temi ...
Včasih nas stiska pri srcu, včasih nas tišči v želodcu.
Včasih neizmerno boli duša. Bolijo izgube. Žalujemo za izgubljenim/i in včasih se ne moremo utolažiti. Včasih skušamo rešiti izgubljeno.
Včasih čutimo, kako nam smrt diha za vrat.

 
In danes posebej mislim na enega očeta ... in na ... eno mamo, na mamo, ki je ni več tukaj.
Oče je

Oglasi

v kolikor želite povečati prodajo ali obisk vaše spletne strani vam google oglaševanje pri tem zelo pomaga. vse in še več o google adwords na naši spletni strani: https://adwords.dominatus.si/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

denar posameznikom in nujno poslovanje. nujna posojila zasebnega kapitala brez količinske omejitve, samo z jamstvom nepremičnine, brezplačno ali malo hipoteko. ni pomembno z rai ali annefom ali brez plačilnega lista. brez utemeljitve dohodka. bistvena hipotekarna garancija, tla, prostori, skladišča, zemljišča in proindivisys. ponovna združitev dolgov. hitri in nujni osebni krediti. tudi rešitve za podjetje. informacije: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Dom in Gradnje

Cena: 4500 €

posojilo, financiranje in naložbe brez težav. na področju financ, naložb in specializiranih posojil nudim svoje storitve vsem osebam dobrega karakterja in predvsem sposobnim izpolnjevati svoje obveznosti. grem na naslednja področja: osebna, konsolidacija, komercialna in razna druga podjetja, kmetijstvo, hipoteka, nepremičnine. za več informacij se obrnite na moj e-mail: annebonetta@gmail.com

Kategorija: Navtika

Cena: 5000 €

7693.) spomini na partizanska leta ii knjiga

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9 €

7692.) pričevanja rabskih internirancev

Kategorija: Družboslovje

Cena: 14.99 €

7691.) prigode stražarja primoža

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

7690.) ciklamen agitator

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

825.) najboljše moštvo

Kategorija: Družboslovje

Cena: 29.99 €

vas zanima poslovanje s kriptovalutami, pa ne veste, kako se tega lotiti in kje začeti? potem preberite navodila v članku: kako kupiti bitcoin? tam boste dejansko izvedeli, kaj in kako morate storite, da boste uspešno opravili nakup te kriptovalute. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

poslovanja s kriptovalutami se je najlažje lotiti tako, da si preberete nekaj člankov na to temo. najbolje, da začnete povsem na začetku in sicer pri člankih: kako kupiti bitcoin ali druge kriptovalute?

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

inštrukcije angleščine v mariboru za osnovno ali srednjo šolo pri amikum-u so vam na voljo. ponujamo prijazen, strokoven in pedagoško preverjen pristop, ki je pomagal že številnim. imamo dolgoletne izkušnje s poučevanjem učencev in dijakov na oš, sš in gimnazijah. preverite našo paketno ponudbo na spletni strani inštrukcije angleščine maribor. lahko pa nas kontaktirate: gsm: 031/530-081 ali preko e-pošte: info@amikum.si preverjeno. preizkušeno. uspešno. amikum.  

Kategorija: Inštrukcije - Jeziki

Cena: 12 €

pri amikum-u vam nudimo storitve prevajanja. prevod iz angleščine v slovenščino ali prevod iz slovenščine v angleščino vam opravimo po ugodnih cenah. prevajamo daljša besedila:      ♣ s področja družboslovja,  ♣ filme, nanizanke, serije, dokumentarce, ♣ navodila, kataloge, brošure, ♣ oglase, ♣ spletne strani ♣ deklaracije, etikete …   kontakt: gsm: 031 530 081 spletna stran: https://www.amikum.si <span #000000;"="">facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 15 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj