Ana Kos

Prijatelji (87)
Ksenija Malia Leban
Rastko Plohl
Peter Klepec
Božo žabjek
I K A
Ani Bidar
Laptopovi Prodaja
Tischa Trischa
Spremljevalci (67)
Vanja Šobar
Kristina Veras Brzin
Ivanka Šalinger
Gregor Brdnik Gregii
Barbara Kožar
Aleksander Lipi
Doktor Živago
Andrej Šauperl

Kategorija: Darilo.dedkov

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Je zdravilo voltaren "zdravo"? In druga zdravila?
Vinska rutica (Ruta graveolens)
Made in Vietnam
Plečnikove Žale - kulturni spomenik Slovenije - dnevi dediščine evropskih pokopališč
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 255 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 39 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 120 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
november 2017
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930

Sveta Zofija - tauscana Zofka in tik pred njo ledeni svetniki

Ana Kos
15.05.2015 08:14 (May 15, 2015)

Danes je pa tauscana Zofka, prav zares je uscana, saj dežuje! Tako so ljudje govorili morda že stoletja!
Na današnji dan je vpisana v koledar sveta Zofija (pomen imena modrost, izpeljanka Sonja je pri nas precej pogosto ime), katere zgodba je legendarna. Bila je vdova s tremi hčerkami (njihova imena so morda alegorična Fides - vera, Spes - upanje in Karitas - ljubezen) in tako mati kot hčerke naj bi pretrpele mučeniško smrt zaradi vere v Kristusa. To naj bi se - po krajevnem izročilu - zgodilo pod vlado cesarja Decija okoli l. 250 (podatki o datumu smrti in natančno o samem mučeništvu niso čisto zanesljivi, ime sv. Zofije pa je zapisano v katakombah).
Kakor pove njeno ime, je postala poosebljenje pojma modrosti. Češčenje božje Modrosti sega v prve čase krščanstva.
Sv. Zofijo upodabljajo kot mater s tremi otroki, z mučeniško palmo in s knjigo v roki.
.
Slika od tu.
.
Danes velja za zavetnico vdov in za priprošnjico za rast poljskih pridelkov, s tem ima zvezo poimenovanje da

Blagoslovljeno veliko noč!

Ana Kos
05.04.2015 11:07 (Apr 05, 2015)

Poslušam:


(Filmček je naš! Vipavski! Ponosna sem na to!)


Pesem se me dotakne. Zelo.



Velika noč je praznik življenja!

Vsem obiskovalcem želim blagoslovljeno veliko noč!

Velika noč = praznik življenja

Veliki teden

Ana Kos
31.03.2015 22:01 (Mar 31, 2015)

Veliki teden ...
Veliki teden v našem življenju ........
Če ta izraz povsakdanjim, prenesem na kogarkoli, potem vidim takole:


Cvetna nedelja ... V življenju nas doletijo presenetljivo in pretresljivo lepe stvari, zveze, stiki z ljudmi, odnosi, doživetja, podobe, glasovi ...
Včasih doživimo pravo zmagoslavje.
Včasih živimo globoko srečo, tudi daljše obdobje je lahko bogato ganljivo lepih občutij ...
A potem pride ... zdi se mi, da kar vedno, le gledamo na to različno ... veliki teden ...
Vsak človek zaide tudi v težke čase, začuti svoja bremena (ki jim včasih res ni kriv) kot neizmerno težka.
Različno pogumni, različno svetli se znajdemo v globeli, v temi ...
Včasih nas stiska pri srcu, včasih nas tišči v želodcu.
Včasih neizmerno boli duša. Bolijo izgube. Žalujemo za izgubljenim/i in včasih se ne moremo utolažiti. Včasih skušamo rešiti izgubljeno.
Včasih čutimo, kako nam smrt diha za vrat.

 
Mislim tokrat tudi na bolnike ... na posamezne. Na njihov veliki teden, na njihov križev pot.

Cvetna nedelja

Ana Kos
29.03.2015 21:55 (Mar 29, 2015)

Današnji dan je ozaljšan z butaricami in veselimi obrazki otrok. Pomlad je polno zaživela, svetloba in sonce nam prinašata moč in veselje.
Marsikje, tudi v naši župniji, si na cvetno soboto lahko sami izdelamo butar(ic)o kar pri cerkvi, tam se pri prijetnem delu in pogovorih druži kar nekaj otrok, mladih in odraslih.


A kaj je pravzaprav cvetna nedelja?
To je spomin na Jezusov slovesni vstop v Jeruzalem (o tem piše evangelist Luka tukaj). Jezdil je na osličku, ljudje pa so ga navdušeno pozdravljali in mu vzklikali:
"Blagoslovljen kralj,
ki prihaja v Gospodovem imenu!
V nebesih mir
in slava na višavah!"
(Lk 19, 38)
Predenj so celo polagali ogrinjala. Kot kralju.
Ljudje bi imeli Jezusa za kralja. Takega kralja, ki bi poskrbel zanje, ko bi bili lačni, bolni, osramočeni ... v stiski ...

Vedno me presune, ko pomislim, kako se včasih hitro vse obrne. Kako hitro nekdo postane nezaželen, moteč, odveč.
Kako močan je vpliv množic. Če en vpliven človek nekaj reče, bo morda za njim povzelo

Cvetna nedelja - zakaj butare - in javno mnenje

 

Jaslice v srcu ... ali jih pa ni ...

Ana Kos
25.12.2014 02:36 (Dec 25, 2014)

Božič.

Spomini? Mraz, mah, papirnate jaslice na polički v kotu tako visoko, da nisem veliko videla ... bolj slutila. Kako sem občudovala tiste papirnate jaslice.

In leta so tekla ... doživela sem veliko božičev, sprva so bili tisti, ko smo tudi na ta dan sedeli v šolskih klopeh. K polnočnici nisem jaz skoraj nikoli šla, naša družina je v eno smer pešačila 2 uri, tako bi morala za polnočnico biti pokonci velik del noči, ob 5.30 sem pa vstajala že za v šolo.

Tudi kasneje nisem hodila k polnočnici, enostavno me ne vleče. :)

Sem pa v letih svojega življenja vnašala v božič različne vsebine.

Vse bolj jasno mi je postajalo, da je to praznik rojstva luči, preproščine, skromnosti, ljubezni ... Upanja. Miline.

Čisto tako preprosto. Niti mah ni potreben ... po moje ... Mah vidim najraje zunaj po skalah, po gozdovih ... (Tako da me sploh ne prizadenejo kakšne odbredbe glede omejevanja nabiranja mahu.) Pravzaprav so glavne jaslice v srcu ... ali jih pa ni ...

V srce more Otroka sprejeti vsak čl

Naše korenine

Ana Kos
14.11.2014 21:45 (Nov 14, 2014)

Mnogokrat omenjamo naše korenine. Kaj to sploh so? Dediščina naših prednikov? Ali pa so korenine tisto, kar je zapisano v nas samih, ne glede na to, kaj so počeli naši predniki? Kje so naše korenine?  Korenine nas Slovencev? Tam nekje za Karpati? Ali smo preseljeni s koreninani vred in so sedaj naše korenine tukaj - in to natanko iste, kot so bile pred recimo 2000 leti? Ali so korenine nekaj stalnega, nekaj, kar se nikoli ne spreminja? Nič modifikacije, nič mutacije?
Ali so korenine (morda dedni zapis) vedno enake ali pa nanje vpliva okolje, tako vremenski pogoji kot rodovitnost zemlje? In potem je tu še vpliv kakšnega podjetnega vrtnarja, ki ne samo obrezuje, temveč tudi cepi ali pa celo križa kakšne rastline med seboj ... Z namenom, da bi oplemenitil njihove lastnosti.


Ali smemo reči, da je krompir naša hrana? Čeprav/ker/saj so ga prinesli z druge strani sveta. Isto vprašanje velja za koruzo (sem se nasmehnila, ko sem brala zapiske Evropejke, ki se je pred kakšnimi 300 leti selila v

Vsi sveti - vsi smo poklicani k svet(l)osti

Ana Kos
02.11.2014 16:19 (Nov 02, 2014)

Včeraj je bil praznik spominjanja vseh (dragih) pokojnih. ... Zdi se mi, da prav "paše" tak praznik v takle čas ... narava žari v zrelih barvah, vse je nekako dozorelo, dokončalo svojo rast ... listi odpadajo ... poslavlja se ...

Morda se sami čutimo podobno ... Večkrat v žalosti in spominjanju ...

...

Verniki zaupamo v Potem, upamo, da so naši dragi na varnem pri Bogu ...
da so v Božjem naročju ..., zato tudi današnji dan poimenujemo z "vsi sveti". V upanju in zaupanju, da moremo priti tja, kjer duša živi v Bogu.

Te dni se še posebej spominjam svoje tete, za katero so ljudje, ki so jo poznali in živeli z njo, govorili, da je sveta. Enkrat bom napisala o njej ...
In spominjam se svoje mame, že veliko let je pokojna, spominjam se tašče in tasta ...
In mislim na svojega bratca in sestrico, ki sta umrla ob rojstvu ... pa na svoje male otroke, ki so odšli od tu, preden so se sploh rodili ... In mislim na mnoge bližnje, ki jih ni več tukaj, jooj, koliko je že teh meni bližnjih, ki jih ni več

Noč čarovnic (Halloween), ki je zahtevala darovanje živih otrok

Ana Kos
31.10.2014 08:59 (Oct 31, 2014)

Rada se spomnim ene naših vzgojiteljic, ki je moji družini posebej prirasla k srcu - tudi zato, ker je čutila z nami in ker je čutila tudi z "neživimi" stvarmi. Ona je okrasila igralnico z bučami, nikoli jih pa ni izrezovala in vanje vtikala sveč! Rekla je, da so buče žive.

Kako mi je bil blizu njen pogled! Tudi jaz doživljam podobno ... in buče režem, da jih potem pojemo ... nikoli pa za okras ali celo strašljiv "okras".

Buče so za okras take, kot so ... Cele, lepe, žive ...

Kaj pa noč čarovnic?

Prebrala sem, da je morala pri starih Keltih vsako leto na dan halloween ena družina v vasi darovati svojega otroka v ognju, da bi s tem umirili hude duhove? Otroka so živega zažgali, ostanke pa položili v izdolbeno repo ali bučo, na katero so izdolbli strašljive dele obraza!

Ali v vrtcih povedo vse to otrokom? Najbrž večina vzgojiteljic in vzgojiteljev ne ve kaj dosti o halloween. Morda večina ljudi ne ve kaj dosti o noči čarovnic. In potem ohranjajo spomin na ta grozljiv običaj, ob taki

Kresni dan

Ana Kos
24.06.2014 21:57 (Jun 24, 2014)

Danes je kres. Ogenj.
V mojem otroštvu je beseda kres pomenila ogenj, prižgan na ta dan, na 24. junij, na Janeza Krstnika; za 1. maja tedaj vsaj v mojem okolju še nismo poznali kresov.
Kresni dan je bil nekoč prav poseben dan. Edinstven praznik. Ljudje so vedeli, da je sonce doseglo največjo moč, vrh svoje navidezne nebesne poti in spoznanje, da se dan krajša (O kresi se dan obesi.), da bo teme spet počasi vedno več, je ljudi navdalo s strahom, tesnobo. V svojem preprostem mišljenju so skušali s čarnimi sredstvi Soncu ohraniti moč. To magično sredstvo je bil ogenj.



Ljudje so verjeli, da bo ogenj pomagal Soncu, ki zato ne bo shiralo in omagalo. (Prav tako je imel kres pol leta kasneje oz. pol leta prej prav tako poseben pomen!)
Te magične moči ognja pa ne bo deležno le Sonce, temveč tudi ljudje in živina.
Ogenj naj bi branil tudi pred rajnimi predniki (ki so se po animalističnih predstavah udeleževali tega slavja), da ne bi mogli škodovati živim. Živi so na rajne mislili, jim darovali in

Kočevski rog - in Kočevarji

Ana Kos
03.06.2014 14:33 (Jun 03, 2014)

Pisala sem o Rajhenavskem pragozdu. Bila pa sem še v eni zanimivi delavnici - o zgodovini Kočevarjev, tudi ta je bila zame zelo zanimiva. O Kočevarjih nam je pripovedovala zgodovinarka, ki je sama njihova potomka.
Kar vtopila sem se v zgodbo nekega ljudstva, ki so ga preseljevali z vzhodne Tirolske in s Koroške v daljne tuje kraje v dokaj slabe pogoje, visoko, v same gozdove - preseljevali so uporne kmete (tam okrog l. 1330), pred tem na tem območju praktično ni bilo človeških prebivalcev.

Slika:Gotschee.jpg Od tu.

Sprva so novim naseljencem bili pomembna hrana - polhi. Pa ne samo hrana, tudi kožice so seveda uporabili.
Vinogradi so uspevali le tam proti Beli krajini. Počasi so razvili tudi krošnjarjenje.
Vseh šest stoletij so ohranjali svoj jezik (zgornjenemško narečje - kočevarščino) in praviloma so se poročali le znotraj svojega naroda.


Slika:Kočevci-Valvasor.jpg

Valvazorjeva slika Kočevarjev (Kočevcev) -

Največ jih je bilo v drugi polovici 19. stoletja - 28.000. Preživljali so se v glavnem s kmetovanjem in tudi s krošnjarje

Kočevski rog - in pragozd

Ana Kos
03.06.2014 12:02 (Jun 03, 2014)

V mojih osnutkih me čaka marsikaj, kar želim povedati ... marsikaj je, česar mi je žal, če ne pride na beli dan.
Tako je tudi tole o nekem zelo lepem dnevu v Kočevskem rogu.
Tukaj je okoljski center, ki je namenjen razvijanju in podajanja skavtske okoljske vzgoje. Namenjen je skavtom iz Slovenije in tujine ter povezovanju s sorodnimi organizacijami, lokalno skupnostjo, naključnimi obiskovalci Roških gozdov ter vsem ljubiteljem neokrnjene narave.







Ob neki priložnosti sem se udeležila dveh delavnic, ki sta bili tam organizirani - izbrala sem ju izmed kakšnih desetih (obisk neke jame, s kolesom do najvišje jelke v Sloveniji - 49 m - po obsegu pa je tretja v Sloveniji, obsega 510 cm -, izdelava vrvi iz kopriv, izdelava suhe robe, pečenje kruha na prostem, učenje o rastlinskem in živalskem svetu Kočevskega roga, življenje v naravi ...). Torej mogla sem se udeležiti dveh in izbrala sem si delavnico o zgodovini Kočevarjev in za obisk pragozda.

Tole drevo tukaj je v pragozdu.




Tam pustijo vse tako, k

Plečnikove Žale - kulturni spomenik Slovenije - dnevi dediščine evropskih pokopališč

Ana Kos
29.05.2014 19:49 (May 29, 2014)

Te dni (od 26. maja do 1. junija) se lahko na ljubljanskih Žalah udeležimo brezplačnega vodenja in ogleda kulturne dediščine pokopališča Žale (ob 10. ali pa ob 17. uri).
Plečnikove Žale so bile razglašene za kulturni spomenik Slovenije državnega pomena. Dobile so tudi znak Evropskega spomenika, kakršnega imajo samo trije spomeniki v Sloveniji (Žale, Bolnica Franja in cerkvica Javorca - Javorca tukaj in tukaj.).




Tudi jaz sem si ogledala Žale pod strokovnim vodstvom.

Če pogledamo daleč nazaj v zgodovino, kako so pokopavali na našem območju, vidimo, da so Kelti trupla sežigali, Rimljani so poznali sarkofage. Tedaj so svoje pokojne pokopavali meščani, ki so živeli na območju sedanjega Starega trga, na drugi strani Ljubljanice, na sedanjem Novem trgu (tam je sedaj SAZU, NUK in še kaj.) Kasneje je bilo pokopališče na mestu sedanje Slovenske ceste, od Kongresnega trga proti Bavarskemu dvoru. (No, tako nam je govoril vodič. Sedajle ob pisanju sem se spomnila pa na keltsko vas pri Salzburgu,

Velikonočni prazniki - malo za šalo, malo zares

Ana Kos
16.04.2014 07:12 (Apr 16, 2014)

Že dolgo je, od kar sem dobila sporočilo, ki se dotika velikonočnih praznikov - tukaj malo prirejeno objavljam, saj je zanimivo in šaljivo hkrati, dotika pa se tudi nekaterih običajev, tudi takih, za katere še niti slišala nisem. In hkrati omenja čisto sodobne probleme (kakšen je sploh hren, kako naj najdem prave sestavine za cvetnonedeljsko butarico, kam potem z butarico ...), omenjene so tudi stvari, ki jih jaz sploh ne poznam. Tako se vidi, kakšen pomen imajo lokalne navade.



Cvetna nedelja ... k maši je potrebno odnesti butarice na žegnanje ... od vsake hiše eno butarico ... nesel naj bi jo šoloobvezni fant ... sestavine butaric (tistih domačih, ne kupljenih): šibe bele in sive vrbe, enoletne leske in bezga, na vrhu brin z oljko, okrog pušpan, bršljan, božji les in vresje, povezano z obročki, narejenimi iz zvite vrbove vejice, okrašena je lahko s papirnatimi rožami in trakovi pa tudi z jabolki in pomarančami (za pol sestavin sploh ne vem, kaj so, tako, da bomo butarico kupili kar

O pomenu pirhov in njih (naravnem) barvanju

Ana Kos
15.04.2014 19:47 (Apr 15, 2014)

In smo že tik pred veliko nočjo! Tapridni ljudje imajo že vse bolj ali manj pripravljeno, skorajda pečeno, skuhano (no, jaz seveda nisem med njimi!), a vendar bi morda koga zanimalo naravno barvanje pirhov.
Jaz sama od naravnega barvanja zaenkrat zares poznam samo barvanje s čebulnimi olupki (suhimi lupinami). Jajca kuhamo skupaj z olupki - in to je vse. Lahko pa jajca pred tem okrasimo z listki ali čim drugim (listke ali cvetke zmočimo, da se lepše primejo jajčne lupine) in zavijemo vse skupaj s kakšno tanko tkanino (najboljše so ženske tanke žabe, ki niso več za na noge), da med kuhanjem ne pade stran.

Pirhi so lahko cele male umetnine, vsak posebej. Mi doma smo doslej najpogosteje pobarvali kuhana jajca kar z voščenkami in jih potem dali v barvo, v tisto iz trgovine.

To je preprost način, kjer lahko sodelujejo otroci že od najnežnejših let naprej. No, kakšno jajce se že kdaj skotali pod mizo ...










Morda pa letos poskusimo barvati le z naravnimi barvami! In ne le z olupki čeb

Cvetna nedelja - zakaj butare - in javno mnenje

Ana Kos
12.04.2014 14:30 (Apr 12, 2014)

Cvetna nedelja! Kakšno lepo ime!
Cvetje in butare, od kod, zakaj? Gre za spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ljudje so tedaj lomili vejice in z njimi mahali in pozdravljali Jezusa, Kralja. Ta krščanska šega je izpričana že v 9. stoletju, je pa verjetno v Evropi prekrila neko starejše predkrščansko obredje, ki je bilo okrog določenih vrst "svetega" rastlinja, okoli dreves, grmov, zelišč, cvetlic, ki naj bi pospeševale rast, plodnost, odganjale zle čare in bolezen, varovale pred strelo in drugimi ujmami. To vlogo je prevzel "žegnani" les - z močjo cerkvenih blagoslovov naj obrani vsega hudega vse, kar pride z njim v stik.
Meščani so ponavadi imeli preprost šopek ali oljčno vejico in to potem zataknili za razpelo, kmetje pa so potrebovali več blagoslovljenega lesa, da so potem dali delčke na razne kraje, da tako varujejo svojo posest.
Prvotno cvetni snop ni bil le sveženj šibja in pomladanskega cvetja, na njem je viselo tudi pecivo, ki je bilo seveda tudi deležno blagoslova v cerk

Prvi april - dan norcev?

Ana Kos
01.04.2014 06:22 (Apr 01, 2014)

Zanimalo me je, od kod pravzaprav "pridejo" prvoaprilske potegavščine. Zvedela sem, da je "prvi april kot dan norcev" izumil pred 301 letom sončni kralj - Ludvik XIV.
Sicer gre pa verjetno za ostanke praznovanj, ki so jih praznovali ob spomladanskem enakonočju.
Nekateri razlagajo, da naj bi ta praznik prvič praznovali v Franciji ob sprejetju gregorijanskega koledarja. Ta praznik je bil dolgo predvsem francoski, ob uveljavitvi in razširitvi raznih medijev pa se je razširil po vsem svetu.
Prebrala sem:
1. april je znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.
V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.
Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil

Sedem debelih in sedem suhih krav

Ana Kos
19.03.2014 22:32 (Mar 19, 2014)

Pred časom sem brala o vinogradnem "splavu" - take in podobne stvari se dogajajo, žal ... npr. da zavržejo zorečo ali zrelo dobro hrano (grozdje in drugo sadje, žito, pridelke na polju ...) - zaradi tega, da ne bi padla cena ... zato, da drugi ne bi imeli ... Kako je to sploh mogoče? To je norčevanje iz darov narave. Ljudje sami sebi v skledo pljuvajo.

Mama nas je učila: "Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!"
Miza je bila pri nas tako svet prostor, da nihče ni smel sesti nanjo. Rekli so nam, da če bi kdo sedel na mizi, kjer je prostor le hrano, da mu bo zrastel "tur na riti"! In tega smo se otroci bali!

Moji otroci nimajo tako svetega odnosa do kruha; če pade drobtinica na tla, če ješ zunaj, pravim, da jo bodo pojedle mravljice ali ptički. Razumem, če pade na tla, razumem, da ne postrgamo, kot so marsikje včasih ... toda: da bi se mi zdelo sprejemljivo, da kdorkoli načrtno uniči hrano - zaradi stabilizacije cene - neeee! Ni razloga, ki bi opravičil metanje zdrave hrane stran,

Kalvarija v Polhovem Gradcu

Ana Kos
09.03.2014 11:54 (Mar 09, 2014)

Polhov Gradec, meni tako ljub kraj!

In potem Stari grad!
Kolikokrat smo iz šole šli pri športni vzgoji (ki se ji je včasih reklo telovadba ali pa telesna vzgoja! aja, zdaj je pa menda samo "šport"!) na Stari grad, tako smo tedaj rekli. Tedaj najbrž ni bilo imena "Kalvarija".
Do vrha hribčka vodi prijazna potka mimo kapelic s križevim potom.


Ko sem bila otrok, so bile kapelice v bolj ali manj slabem stanju, v kakšni kapelici je bila slika, v marsikateri je ni bilo. In nekaterih kapelic sploh ni bilo. Čas po drugi svetovni vojni ni bil naklonjen kapelicam in kapeli. V kapelicah so sedaj skulpture iz rok Franca Goršeta. Več o Kalvariji na spletni strani župnije Polhov Gradec.












Tedaj je bila na vrhu hribčka, ki je nekako središčen v Polhovem Gradcu, ta lepa okroglasta zgradba v zelo slabem stanju. Kasneje so jo uredili in tam je bil muzej, v katerem je bilo menda marsikaj pod skrbnim očesom naše zgodovinarke Jožice Kavčič. Bila je naša učiteljica zgodovine in zemljepisa.
V njeni uči

Pepelnica in stari običaji

Ana Kos
05.03.2014 11:52 (Mar 05, 2014)

Pust (z vso folkloro, šemljenjem, običaji) je minil. In danes je pepelnica, prvi dan posta v krščanstvu (ne vem sicer, kako je s postom drugje kot v katolištvu).
Post se začne s polnočjo. Na pepelnico in veliki petek velja najbolj strog post, odrasel zdrav človek bi se smel najesti enkrat na ta dan. In seveda ne mesa.
Marsikdo gre v cerkev, kjer se udeleži obreda pepeljenja. Duhovnik da malo pepela človeku na glavo in mu reče: "Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš!" (Ali: "Spreobrni se in veruj evangeliju!") Liturgična barva v postu je vijoličasta.



Kaj pa ljudski običaji, tisti manj "pobožni"?
Poiskala sem par zanimivih običajev (Niko Kuret: Praznično leto Slovencev, 1. knjiga, izdala Družina 1989). Pisala bom v glavnem v sedanjiku, vendar marsikaj od tega  najbrž ni več živo. Običaje bom dala kar v tri skupine:
1. kar se (je) dogaja(lo) po domovih,
2. pokopavanje pusta, kjer ga niso že na pustni torek,
3. ploh.
1. V Prekmurju je na pepelnico prva na nogah gospodinja, vsi ostali

Pust in šemljenje - od najstarejših časov naprej ...

Ana Kos
02.03.2014 05:30 (Mar 02, 2014)

Potem ko smo se seznanili z nastankom Cilkinih kroglic in krofov, pojdimo še bolj v samo izročilo šemljenja, pustovanja, karnevalov ...

Pust ... Danes je pustovanje v naših krajih zelo raznoliko. Ponekod je to bolj ali manj pohajanje otrok s tisto znano: "Mate kaj za pusta hrusta?"
Meni je veliko lepše, če otroci zapojejo tisto pesmico, da prinašajo pomlad.
Od zdavnaj je veljalo in ponekod še vedno velja, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino.


Včasih je veljalo, da se smejo šemiti samo moški. Včasih je tudi veljalo, da šemam ne smemo ničesar zameriti, da imajo do vsega, kar počno, nekakšno nenapisano pravico. Pa so počele šeme marsikaj: teple, mazale s sajami, s pepelom, polivale z vodo ...
Joj, kako močan spomin imam na šeme, ki so prišle k nam, ko sem bila majhna, bili so odrasli, čudno oblečeni, imeli so brezove metle in zgledali so prav grozljivi. Zbežala sem in se skrivala pod streho, kjer sem dolgo ležala na betonu, saj nisem vedela, če so še ali jih ni več ...
Nekako ujema s

Oglasi

7684.) mali veterinarski priročnik

Kategorija: Dom in vrt

Cena: 17.99 €

7683.) nosečnost in novorojenček

Kategorija: Družina in vzgoja otrok

Cena: 9.99 €

7682.) biološko pridelovanje hrane

Kategorija: Dom in vrt

Cena: 9.99 €

7681.) živinozdravništvo knjiga je bila izdana leta 1885

Kategorija: Naravoslovje

Cena: 599.99 €

7680.) sveto pismo  slovenski standardni prevod

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 19.99 €

7679.) zdravilna moč sadja in zelenjave

Kategorija: Zdravje

Cena: 19.99 €

7678.) dekameron

Kategorija: Leposlovje

Cena: 16 €

vsi, ki se navdušujete nad ekstremnimi športi, preverite tudi ponudbo podjetja altituda. ta ima namreč v ponudbi soteskanje različnih težavnosti, spust po jeklenici in še kaj bi se našlo. preverite še ostale aktivnosti v adventure slovenia.

Kategorija: Potovanja in izleti

Cena: Pokličite za ceno

bliža se čas praznikov in verjetno ste tudi vi med tistimi, ki že mrzlično razmišljate, kaj podariti vašemu malčku ali nečaku za novo leto. majhni fantki so najbolj navdušeni nad avtomobilčki, tako da z nakupom takega darila zagotovo ne boste zgrešili. preverite še ostalo ponudbo podjetja vlakec. 

Kategorija: Igrače za fante

Cena: Pokličite za ceno

mi smo registrirana tvrtka koja se nalazi u velikoj britaniji i južnoj africi, mi smo ovdje služiti ćete biti dobri i visoko kvalitetne proizvode po vrlo konkurentnim cijenama.   trenutno imamo prodaju popust na sve naše proizvode odmah imamo prodaju popust cijena zbog svečane i već krajem godine prodaje.     mobilni telefoni su novi, originalni, otključani zapečaćeni u kutiji s europskim jamstvom.   dostava na vašu adresu traje 3 dana putem kurirske službe fedex express ili dhl-a.   zainteresirani kupac trebao bi kontaktirati sljedeće:   (kontakt (whatsapp) +27604484153   e-mail: euroelectronicshop@gmail.com     telefonski broj: ☎ +27604484153     apple iphone x   apple iphone x 64gb počevši od € 480   apple iphone x 256gb počevši od € 540     apple iphone 8 i 8 plus     apple iphone 8 64gb  od 400 €    apple iphone 8 256gb od 440 €      apple iphone 8 plus 64gb 420 €    apple iphone 8 plus 256gb od € 460       apple watch series 3 od € 200       apple iphone 7 32gb od 300 € apple iphone 7 128gb od 330 € apple iphone 7 256gb od 360 €   apple iphone 7 plus apple iphone 7 plus 32gb od 320 € apple iphone 7 plus 128 gb od 350 € apple iphone 7 plus 256 gb od 380 €         apple iphone 6s apple iphone 6s 16gb od 250 € apple iphone 6s 64gb od 270 € apple iphone 6s 128 gb od 300 €   apple iphone 6s plus 16gb od 290 € iphone 6s plus 64gb ...... 310 € apple iphone 6s plus 128gb .... 330 €     apple iphone 6 plus apple iphone 6 plus 16gb od 170 €   apple iphone 6 plus 64gb od 200 €   apple iphone 6 plus 128gb od 220 €       ipad   ipad ipad wi-fi + mobilni 128gb - od 300 €   wi-fi apple ipad 32gb od 200 €   apple ipad mini 4 128-inčni wi-fi od 250 €   tablet apple ipad air 2 wi-fi 32gb od 220 €   apple ipad pro 12.9 "32gb od 340 €   apple ipad pro 128gb wi-fi + 4g od 350 €             samsung   samsung galaxy note 8 64gb od 450 €   samsung galaxy s8 + plus 64gb od € 400   samsung galaxy s8- 64gb od 380 €   samsung galaxy s7 edge 32gb od 300 €   samsung galaxy s7 edge 64gb od 340 eura     samsung galaxy s6 + edge 32gb od 240 €   samsung galaxy s6 + edge 64gb  od 260 €       sony xperia xz premium g8142 64gb  4g od 280 €     htc u11 6gb ram 128gb 4g od po 300 €   htc one 10 32gb 4g slobodno - od € 180   htc u ultra 64gb 4g  slobodan - od € 180   sony playstation 4 1tb + fifa 18 + 2 dualshock ... 190 €           zainteresirani kupac trebao bi kontaktirati sljedeće:   (kontakt (whatsapp) +27604484153   e-mail: euroelectronicshop@gmail.com   telefonski broj: ☎ +27604484153

Kategorija: GSM telefoni

Cena: 480 €

če v vašem podjetju pripravljate poslovni dogodek in bi radi poslali lično oblikovana vabila, potem kontaktirajte podjetje dominatus d.o.o., ki nudi profesionalno . 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

2840.) kruto in nenavadno

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj