Ana Kos

Prijatelji (88)
Leon Kralj
Vidovič Ferk Sandra
Janez Gril
Božo žabjek
štulič ;)
Stoyan Svet
Ani Bidar Osebni Blog
Dobra Žlica
Spremljevalci (72)
Volodymyr Anželj
Rhiannon Rose
Robert K
Laščan Zlatorog
Gregor Brdnik Gregii
Tatjana Gornjec
MATT ŠPORT
Dr Magnum

Kategorija: Blagor.usmiljenim

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Domača zdravila proti kašlju!
Je zdravilo voltaren "zdravo"? In druga zdravila?
KRT - kopriva, rman in trpotec
Vražji goban
Sedem debelih in sedem suhih krav
"Kaj kupiti otroku, ki ima že vse?"
Vinska rutica (Ruta graveolens)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 112 )
Kepa soli
( 260 )
Mladike
( 63 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 40 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 89 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 122 )
Zvestoba
( 29 )
IŠČI PO ARHIVU
december 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Sredi noči

Ana Kos
16.05.2018 20:17 (May 16, 2018)

Malo pred drugo  - ali morda pred tretjo, kdo bi tedaj natančno videl kazalce na ročni uri! - me zbudi vpitje, pravzaprav klicanje na pomoč!

"Pomagajte mi, sama sem, ne zapustite me ..." Vstanem in grem na balkon, da bolje slišim. Res. Vsaj sto metrov stran je najbrž lokacija, od koder prihaja vpitje. Čez glavno cesto, ki je čez dan zelo hrupna, takle čas je pa malo prometa in zato je celo skoraj v centru Ljubljane dokaj tiho.

Ženski glas, poln strahu, vpije. "Sama sem, pomagajte mi, zapustili so me ..." Začne ji odgovarjati moški glas, ne razumem vsebine. Ampak čutiti je pomirjujoč. Hitro si čez spalno srajco nataknem hlače, oblečem vetrovko, vzamem mobitel in ključe, še tevice na noge in tečem dol.

Cesta je prazna, tečem čez, kjer sicer res tega ne počnem. Potem čez travnik proti naselju za travnikom. Od tam se še vedno sliši vpitje. Prihitim do stanovanjskega bloka, nekje gor je na oknu senca človeka, v prostoru je tema. Spodaj na travniku sta dva mlada fanta, ta dva gospo pomirja

Delam ... živim

Ana Kos
15.10.2017 23:22 (Oct 15, 2017)

Koliko misli se mi utrne ob naslovu!

Kljub temu, da imajo kakšni ljudje »najboljši« občutek, kadar za čim manj moči, časa, denarja, dobijo največ, verjamem, da večini ljudi veliko pomeni, da delamo pošteno (in pravzaprav tako dobimo največ: mir v srcu!), da solidno poskrbimo zase in za svoje bližnje, večina se gotovo zaveda tudi tega, da nas delo oblikuje kot ljudi, osebnosti, nam daje moč, samozavest in dostojanstvo.

Kaj dela tisti, ki ne more delati? Kaj tak človek lahko da drugim?

Ob poslanici socialnega tedna takoj pomislim na ljudi, ki ne morejo delati fizično, ki ne morejo zase poskrbeti niti v vseh osnovnih potrebah. Koliko ljudi si želi, da bi nikoli ne bili nepokretni, da nikoli ne bi nihče skrbel zanje, da jih nikoli nihče ne bi negoval, hranil … Koliko ljudem se zdi, da izgubi njihovo življenje smisel, če/ker ne delajo. S tem, da bomo verjetno nekoč odvisni tudi od pomoči drugih, se vsaj miselno gotovo ustavi marsikdo od nas, nekatere pa bolezni ali poškodbe prisilijo v t

Za Primoža gre

Ana Kos
26.03.2017 09:23 (Mar 26, 2017)

Prijateljica mi je povedala za tega fanta, za 17-letnega Primoža. Po hudi prometni nesreči leži že od jeseni v bolnišnici, more misliti in govoriti, ne more pa sam dihati, se premikati ...

Domači in prijatelji skušajo zanj narediti vse, da bi se lahko polno vrnil v življenje. V Soči ga ne morejo sprejeti, ker (še) ne diha sam. Zato bi ga radi domači spravili na rehabilitacijo v tujino.

.

V ta namen bo 22. aprila v Polhovem Gradcu dobrodelni koncert (ob 18h v športni dvorani osnovne šole).

-----

Objava na FB:

Za Primoža gre
Mlad 17-letni Primož se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Od septembra 2016 leži v UKC Ljubljana in negibno čaka, da mu kdo pove, kaj se bo zgodilo … Bo še kdaj lahko obrnil glavo, se usedel, samostojno jedel, hodil? Bo vse življenje hrom od vratu navzdol? Vse, kar ga trenutno drži pokonci, je sposobnost govora in razmišljanja, ki sta hvala Bogu ostala neprizadeta. Oh, kakšna volja do življenja. Pridem na obisk in mi z nasmehom pove, da je naredil 28 vdihov sa

Varuhi spomina na Sveti Gori

Ana Kos
24.08.2016 23:41 (Aug 24, 2016)

Zelo rada hodim in v zadnjih letih praviloma grem enkrat ali dvakrat na leto peš z Mosta na Soči na Sveto Goro. Zame je romanje hoja, pot, dogajanje ... nikakor ni romanje "cilj", točka, kamor sem namenjena. Romanje je vse skupaj. Ker me zadnja leta večkrat bolijo kolena, včasih tudi hodim težko, pa vendar sem prejšnji petek začela razmišljati, da v soboto enostavno moram iti na Sveto Goro. Moram, drugače enostavno ne gre. Moram premagati samo sebe, svoja kolena, svojo utrujenost. Moram vedeti, sama sebi povedati, če še "živim", če sem še za "tukaj".

Ni pa bila sobota, 20. avgusta, kar en dan, ta sobota mi je pomenila pravi čas za letošnje romanje na Sveto Goro prav zato, ker se tam gor dobimo varuhi spomina! Program je potekal že dopoldne (mag. Renato Podbersič o Sveti Gori iz zgodovinskega vidika, dr. Vida Deželak Barič predstavi zbirko podatkov “Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej”; prof. dr. Jože Ramovš nas z nagovorom uvede v pietetno

Vseposvojitev.si ... posvojila sem komunista in antifašista Nikolaja

Že nekaj mesecev je minilo, odkar sem zvedela za vseposvojitev - za osebno posvojitev žrtev zla med drugo svetovno vojno in po njej. To je možna resnična pot sprave med nami.

Taksist in starka – zgodba o potrpežljivosti

Ana Kos
10.08.2016 23:45 (Aug 10, 2016)

Zgodba, ki sem jo dobila po e-pošti, vredna je postanka in razmisleka ob njej:


Pred dvajsetimi leti sem se preživljal kot taksist. To je bil kavbojski način življenja, hazardersko življenje človeka, ki ni hotel imeti šefa, ampak biti neprestano v gibanju, nekoga, ki začuti vznemirjenje meta kock vsakič, ko se novi potnik usede v taksi. Ko sem sprejel to delo, nisem računal na dejstvo, da je vožnja taksija tudi delo duhovnika. Ker sem v glavnem vozil nočno izmeno, je moj taksi postal spovednica na kolesih. Ljudje so vstopili v avto in se usedli za mano kot popolni anonimneži in mi pripovedovali svoje življenjske zgodbe.
Bili smo kot tujci na vlaku, ki smo med drvenjem skozi noč odkrivali intimne podrobnosti, za katere ne bi niti sanjali, da jih lahko zaupamo komu izven okrilja noči. Srečaval sem ljudi, katerih življenja so me navdušila, oplemenitila, nasmejala, razjokala. Vendar pa se me nobena od teh situacij ni dotaknila tako, kot ko sem v topli avgustovski noči peljal neko starko.
Od

Pesem bolni gospe

Ana Kos
30.07.2016 12:44 (Jul 30, 2016)

Gospa je razburjena. Zelo. Kaj neki jo muči, se vpraša Hana. Kako lahko pomagam, kaj lahko naredim, da se bo umirila? Bolnica hitro hodi sem in tja, govori sama s seboj precej nerazumljive besede, Hana jih nikakor ne more povezati s tem, kar vidi. Kaj neki se dogaja v glavi razburjene gospe?

Prime jo za roko, gospa se otepa. Hana poprime, prime jo na trdo, da se gospa ne more izmuzniti in jo počasi vodi k njeni postelji ...

Trdno jo drži, kajti gospa hoče po svoje. Hana ve, da se mora gospa zdaj umiriti, sicer bo še bolj razburjena in lahko tudi pade.

"Utrujeni ste, tako zelo utrujeni. Nekaj vas muči ... jezi ... Žalostni ste ..."

"Jokala bom ..."

"Prav, kar jokajte. Če je človek žalosten, joka ..."

Gospa zahlipa.

"Tako je, ko je človek žalosten ... Tudi jaz sem včasih zelo žalostna. Zelo zelo žalostna."

"Vi tudi?" se zavzame bolnica. Vendar ostaja jezna, trda, ostra, nepredvidljiva ...

"Tudi. In midve greva zdaj k vaši postelji ... sedli boste, se vlegli ... počivali, boste videli

Pravična kazen?

Ana Kos
24.06.2016 10:58 (Jun 24, 2016)

Ko zvemo za rop, umor in še drugo nasilje, gotovo vsi občutimo žalost, jezo, zgroženost ...

Potem pa ponavadi sodišča meljejo in zmeljejo pravično kazen. Kazen, ki se nam zdi poštena, pravična ali pa tudi ne.

Sama sem se o kazni že velikokrat spraševala, kakšna naj bo, da bo res pravična (da zadosti narejeni grdobiji ali celo zločinu) in koristna (da storilca poduči, ga nauči nečesa dobrega za naprej - za življenje).

Zgrožena sem bila ob tem konkretnem primeru iz zadnjih časov, ob zapisih o dogajanju na sodišču v zvezi z ubitim učiteljem, ampak potem, ko sem brala vse po vrsti, sem čutila človeškost v odločanju sodišča. Človeškost, ki govori o tem, da morda celo sodišču kljub vsemu ni vseeno za storilca. Ja, za storilca.

Če nekdo zaradi zločina umre, če ljudje na tak način izgubijo svojega dragega človeka, če zaradi zločina izgubljajo občutek varnosti sokrajani, ima vse to hude posledice. In vendar storilca ubiti ali zapreti za vse življenje ali za zelo dolgo dobo morda le ni najbolj

Smrtna kazen? Ne!

Demenca

Ana Kos
13.04.2016 22:02 (Apr 13, 2016)

V zadnjih letih mi je bilo dano preživeti kar nekaj časa s starimi in bolnimi ljudmi. Prej veliko let nisem delala z bolniki, po prvih letih zaposlitve v bolnišnici sem službo pustila in postala "samo" mama. Mama, žena, gospodinja ...

Pred nekaj leti sem bila povabljena v hišo hospica in vanjo vstopila z nekaj strahu in veliko pričakovanji in ogromno veselja. In zelo kmalu sem ponovno začutila, kako zelo sem s srcem sestra! Koliko mi je pomenilo biti z bolnikom na tak način, kot je on potreboval. In četudi je bil morda že umirajoč, ni nikoli škoda posvetiti (se) konkretnemu človeku, kolikor on to potrebuje.

Srečevala sem se tudi z dementnimi ljudmi, skušala kakšnemu malo razsvetliti meglo v njegovi glavi. Se učila se z njimi sporazumeti, tako da je on začutil, da ga sprejemam, četudi ga včasih nisem uspela razumeti. Včasih se je v resnici odstrla kakšna mala linica, da je posijal žarek, ki pojasni kakšen trenutek ...

Dementni bolniki imajo včasih nenavadne prebliske popolnega razuma. N

Film o papežu Frančišku

Ana Kos
10.03.2016 23:04 (Mar 10, 2016)

Malo pred veliko nočjo, 24. marca, bodo začeli v Koloseju vrteti film Papež Frančišek.

Jaz sem ga videla danes.

Hvaležna sem, da sem imela to možnost.

Pred nami se je razprostrla papeževa življenjska zgodba, prepletajo se dogodki iz njegove mladosti in kasnejših let vse do izvolitve za papeža in še nekaj malega po izvolitvi, dodani so tudi avtentični posnetki sedanjega papeža in nekaterih dogodkov.

Kaj se me je dotaknilo?

- Iskanje življenjske poti, odločitev za duhovništvo ... in polno sprejetje celibata - vedoč, da se s tem odpoveduje svoji lastni družini (kasneje se poheca, da se človek s celibatom odpove tudi tašči!). Njegova mama je čisto obupana, ker po njem ne bo imela vnukov.

(Vse fotografije so s spletne strani Koloseja.)

- Odnos do neke ženske, matere, ki so ji ubili sina. Priznava njeno bolečino, njen obup. Razume jo, sočustvuje z njo. In ji skuša nuditi oporo. Pove ji o Mariji, ki je tudi izgubila sina ...

- Odnos do mlade ženske, ki je namerno splavila. Pove

Kolosej - Filmi - Papež Frančišek: Pot do svetega sedeža

Ob skorajšnji tretji obletnici pontifikata papeža Frančiška na filmska platna prihaja enkratna filmska zgodba o življenjski poti prvega jezuita za krmilom katoliške cerkve. Papež Frančišek: Pot do Svetega sedeža je biografski film o življenski poti očeta Jorgeja Bergoglia, papeža Frančiška. Skrozi oči mlade španske novinarke Ane (Silvia Abascal) sledimo dolgi, naporni in ganljivi poti očeta Jorgeja Bergoglia. Ko kot najstnik v Buenos Airesu zas

Si reven človek sme privoščiti otroka?

Ana Kos
19.01.2016 09:54 (Jan 19, 2016)

Pred kratkim je v neki skupini na Facebooku (Podarim od A do Ž) nekdo objavil prošnjo za neko mlado družino. Prošnjo za pomoč. Fant in dekle, morda mož in žena, pričakujeta otroka, nimata pa še nič zanj in sta v taki situaciji, da imata na mesec le 60 € za hrano.

Če se ne motim, je bil prvi komentar, kako sta neodgovorna, da si privoščita otroka. Jaz sem se potem oglasila, da po tem, kar je napisano, prav nič ne vemo, kakšno je ozadje, morda sta izgubila službo, morda stanovanje ali imata naenkrat večjo stanarino, sta naenkrat pristala v mnogo težjih razmerah, kot sta pričakovala.

Vsuli so se komentarji, da je neodgovorno takole imeti otroka. Nekateri so rekli, naj ne sodimo, saj ne poznamo okoliščin. Glasni so bili nekateri, ki so trdili, v kako težkih okoliščinah so se sami postavili na noge pa da jim nihče ni pomagal.

Mene so nekateri komentarji kar zaboleli. Ena komentatorka je potem napisala, naj jih bo sram, ko tako govorijo, kaj pa če ta nosečnica to bere in ji je težko. Seveda

Zakaj sem žalostna po referendumu?

Ana Kos
21.12.2015 23:59 (Dec 21, 2015)

Ko sem videla rezultate referenduma, sem bila vesela. Preprosto vesela. Zato, ker sem prišla v zadnjih letih do zaključka, da ljudje ne smejo okrog prinašati narave in drug drugega, nikogar zlorabljati. Zdelo se mi je, da če bi bili konkretni členi družinskega zakonika sprejeti, bi bilo potem konec z možnimi korekcijami stvari, ki se tudi meni res ne zdijo dobre. Če pa ti  členi ne bodo sprejeti, bo potem prostor in čas, ko se bo nujno posvetiti na globoko tem vsebinam. In samo upam lahko, da se bo to dogajalo ... da bodo ljudje na oblasti vendar vedeli, da ne smejo delati preko ljudstva, preko svojih državljanov ... Da bodo prisluhnili več strokovnjakom glede občutljivih zadev, ki se tičejo otrok in družin. Da ne bodo omalovaževali virov in spoznanj strani, ki je bila na referendumu proti, pač pa pogledali, kaj se v resnici skriva v tem!

Ko mene ljudje kritizirajo, me sicer včasih prizadene (če je grobo in krivično), ampak praviloma se tistim stvarem posvetim in o njih razmišljam. Tud

Evropa - "obljubljena dežela", kjer se cedita mleko in med

Ana Kos
15.11.2015 12:49 (Nov 15, 2015)

Ne bom ocenjevala samega "pohoda", "bega", "eksodusa" v Evropo, morda napada nanjo in sedanjih dogajanj v njej. Berem marsikaj o tem, pa vseeno ne prav veliko, tako da marsičesa ne morem oceniti in si ne domišljam, da pravilno vidim.

Predvsem pa čutim takole: ljudje niso zadovoljni, nekateri živijo v stalni nevarnosti celo za življenje, bojijo se zase in za svojo družino ... v Evropi je pa mir, je blagostanje, v Evropi je vse, kar si človek želi!

Tako ljudje vidijo. Tako ljudje mislijo!

Tudi v naši dobi, ko kroži okrog mnogo vsakovrstnih novic, ni informiranje vedno dobro.

Ni popolno. Je mnogokrat prirejano. Je "rumeno", polovično, morda zaradi določenih namenov pristransko. (Kot je marsikaj v zvezi z družinskim zakonikom pristransko - namerno. Kako recimo bi v 2. svetovni vojni ljudje videli popolnoma jasno, kaj se dogaja, kdo je dober in kdo ne?!)

Kako naj bi ljudje pravzaprav natančno vedeli, za kaj gre?

Kot so v eksodusu Izraelci odšli iz Egipta z Mojzesom in Aronom na čelu v "ob

Na urgenci z napotnico "nujno"

Ana Kos
30.10.2015 11:21 (Oct 30, 2015)

Mislim, da lahko rečem, da nikoli ne kritiziram vse na počez. Ponavadi premišljujem in primerjam in včasih sprašujem, potem se pa "odločim", kako je.

Tudi zdravstva v glavnem ne kritiziram, se mi pa zdi tudi kaj narobe ali pa celo zelo narobe.

Moji že veliki, odrasli hčeri so se zelo poslabšali izvidi, kar je govorilo o tem, da je verjetno ponovno izbruhnila avtoimun(sk)a bolezen. Zdravnica ji je dala napotnico "nujno" in jo napotila na polikliniko. Hči je šla tja, a ko je prišla, ni bilo na okenčku nobenega, kaže, da tisti dan nobenega več. Čakala je dlje časa, potem je pa vrgla napotnico v nabiralnik, na katerem piše, da se vanj meče napotnice in izvide, nakar bolnik dobi datum po pošti, na pregled pa da tam jemljejo samo naročene bolnike. No, nekako tako piše.

Hči in njen prijatelj sta se potem odločila, da vržeta napotnico v nabiralnik - kot piše - in šla domov.

Drug dan je hči čakala na pošto. In tretji dan tudi, ampak tedaj je že bil vikend. Bolezen se je stopnjevala, hči je dob

Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posodili! (Begunci - so res begunci?)

Ana Kos
24.09.2015 10:10 (Sep 24, 2015)

Tisti, ki ste brali moje zapise v zvezi z begunci, veste, da sem beguncem naklonjena - toda! Ob vsem možnem, kar vidim in slišim, recimo tole, ko pravi begunec iz Sirije, da razni "begunci" izrivajo družine (kar je res nedopustno, družine bi vendar morale imeti prednost!!) ali pa ob tem, ko je jasno vidno, da so med begunci pomešani tudi teroristi, vojni zločinci ipd, kar prikazujejo tudi fotografije "begunca", ki se v "prejšnjem življenju" daje fotografirati sebe ob svojih mrtvih žrtvah.

Potem na grškem otoku Lezbos najdena knjiga z navodili ...

Kaj se res dogaja?!

Je bila res begunska kriza ustvarjena načrtno? Je kaos načrtovan?

Včasih je res težko videti, kaj je res. V poplavi informacij je gotovo marsikaj, kar sploh ne prikazuje prave podobe današnjega begunstva. (Ob tem lahko pomislimo na to, kako naj bi v 2. svetovni vojni naši ljudje natančno vedeli, kako in kaj ... kaj res drži, kaj je edino prav, če je kaj edino prav ... Saj še danes ne poznamo vsega o tedaj!)

...

Pred leti s

Provjera ekonomskih migranata i mogućih terorista IS-a ODMAH! | CitizenGO

Na tisuće i tisće izbjeglica svaki dan stižu u Europu. U Hrvatsku ih je do sad ušlo 30 000. Mnogi od njih bježe pred užasima rata koje izazivaju samozvana Islamska država ili druge terorističke grupe. Međutim, veliki broj migranata dolazi u potrazi za ekonmoskom sigurnošću, to su tzv. ekonomski migranti. Istovremeno se sve jasnije pokazuje kako Europska unija nema kontrolu nad masovnim migracijama koje su pokucale na vrata Europe. I sami smo svje

Tujec (begunec) sem bil

Ana Kos
14.09.2015 16:19 (Sep 14, 2015)

Včeraj mi je en bližnji, član župnijskega sveta, povedal, da so na njihovem župnijskem pastoralnem svetu (nekje na Primorskem) sklenili, da je potrebno popraviti streho na neki župnijski zgradbi, da če pride kakšna begunska družina, da se bo lahko naselila v njej.

"O, kako lepo!" sem rekla.

Tujec sem bil in ste me sprejeli! Tako piše v Svetem pismu!

To misel sem začutila tistega dne, ko sem brala o tem, kako bi nekateri gorečneži naredili vse, da bi beguncev ne bilo v Evropo. Videla sem, brala, kako se eni bojijo beguncev.

Uboga krščanska Evropa! Krščanska?

Vprašam se, če je z menoj kaj narobe, ker se ne bojim za krščansko vero. Kar je dobro, bo ostalo. Če ni dobro, naj "gre". Bistvo krščanstva, prva in glavna zapoved je vendar zapoved ljubezni! Zapoved ljubezni - imeti rad Boga, bližnje in sebe. Kdo je bližnji? Gotovo so najbolj bližnji domači, potem sosedje, sodelavci ... ampak bližnji so tudi drugje po svetu.

Na nek način je ljudi v stiski najbolj enostavno imeti rad, če ostajajo

Papež: Vsaka evropska župnija naj sprejme begunsko družinoRadio Vatikan

Papež: Vsaka evropska župnija naj sprejme begunsko družino

Na zdravje, gospa!

Ana Kos
15.08.2015 15:10 (Aug 15, 2015)

...

Toliko bi rada povedala gospa, pa ji napredovala bolezen ni omogočala. Ljudje ob njej so skušali slišati njene neslišne besede. Posebej še potem, ko ji bolezen ni dala več možnosti, da bi sama hodila in sama poskrbela za izpolnitev osnovnih želja in potreb …

Nekega dne je ena od osebja »slišala« eno gospejino željo! Razumela je, da si silno želi popiti malo šampanjca! Seveda ji bodo to omogočili, zakaj pa ne! Kmalu bodo prazniki, le par dni je še do tedaj! In tedaj bodo posebej za to gospo odprli steklenico šampanjca!

Sestra Eva pove to Hani.

»Saj ji boš ti dala, kajne? Si misliš, kako bo gospa vesela!«

Ne le gospa, tudi Hana je presrečna, da sme sodelovati pri tem praznovanju, in to na tak poseben način!

Popoldne se zberejo v gospejini sobi, gospa žari v obraz, ko vidi, kaj se dogaja. »Brat« Miha odpira steklenico, gospa gleda in se prav očitno veseli. Tako malo drobnih veselij ji je še mogoče pokloniti!

Steklenica je odprta, šampanjec nalijejo v prave kozarce, tudi za gospo je

Na zdravje našemu atu!

Ana Kos
28.07.2015 09:55 (Jul 28, 2015)

Naš ata se je vrnil iz bolnišnice ... bolje rečeno: pripeljal ga je rešilni avto ... Reševalci so ga prinesli v njegov dom. Položili v njegovo posteljo.

Takoj smo posteljo priredili zanj, brat je dodal ograjico, da ata ne bi padel s postelje ... Pripravili smo vse, kar bomo potrebovali za nego ...

Upali smo, da se počasi povrne stanje izpred bolnišnice. Tisto duševno stanje. Tisti mir, ki ga je ponavadi izžareval. Tista dobrovoljnost, prizanesljivost, potrpežljivost. Ko smo prihajali na obiske, je bil vedno tako vesel ... in res nikoli ni pojamral, da nas kdaj že dolgo ni bilo ... Enostavno: obraz mu je zažarel, ko je kdo prišel. Brez obtožbe, da bi morda lahko prišli že prej ali ostali dlje.

Toda ne ... Bolnišnica je pustila težke posledice. Morda pa padec, zaradi katerega je bil prepeljan v bolnišnico. Celo pot je prosil, da naj reševalec vozi lepše. Kako je za glavo človeka s pretresom, ko se vozi prisilno privezan na ozkih nosilih v položaju, ki mu ponavadi ni ustrezal?

Kako je člo

Bolnik je nemiren, privežimo ga!

Ana Kos
16.07.2015 12:56 (Jul 16, 2015)

Hana vstopi v bolniško sobo. Pozdravi jo nekaj parov oči.

»Dober dan!« reče ona.

»Dober dan!« odzdravi fant na prvi postelji. Drugi molči, zdi se ji zelo resen, resen in tih. Bolj kot ponavadi.

Hana gre k tretji postelji, tam je »njen« bolnik. Sam zase, v svojem svetu, trpečega videza.

Privezan! Res: privezan za obe roki in za eno nogo. Jamra, kako ga boli hrbet, kako bi se rad obrnil na bok, nikoli ni rad ležal na hrbtu, pravil je, da ga boli, toda ne, priveze mu branijo, ne more se izmotati, ne more se obrniti.

In tako prisilno leži na hrbtu, pa to ni dovolj, pod tazadnjo ima kahlo. Hrbtenica je v še slabšem položaju, kot bi bila sicer. Človeka privežejo, prisilijo v položaj, ki mu ni všeč, ki mu ne ustreza, in ga pustijo. »Naredi zdaj svoje, posri se, da bo potem mir. Da bomo naredili kljukico, aha, je odvajal.«

Kdo je sploh človek? Kaj je človeško?

Bolnika privežejo in potem ga pustijo. Hana sede k njemu in ga miri. Pogovarja se z njim. On ne razume kaj dosti. Na postelji visi

Privežimo ga, bolnik je nemiren.

Ana Kos
16.07.2015 12:48 (Jul 16, 2015)

Hana vstopi v bolniško sobo. Pozdravi jo nekaj parov oči.

Pismo otroku pod srcem

Ana Kos
03.07.2015 09:41 (Jul 03, 2015)

V pričakovanju nasilne smrti je mamica Ivanka Škrabec Novak, ki je bila že visoko noseča, napisala pismo svojemu nerojenemu otroku in ga všila v podlogo svojega plašča.
Njen grob (ki si ga je morala izkopati sama), so po dveh mesecih našli, saj je izpod kupa zemlje gledal kos njenega plašča ...
 
Delčki iz pisma:
 
Še nekaj ur in konec bo mojega življenja. 

O le mirno spi moj otrok, saj si tako blizu mojega srca, ki te tako ljubi - vendar, čeprav te ljubi, te iz objema smrti, ki tudi tebe čaka, iztrgati ne more.

Vem, težka bo moja poslednja ura, toda vse bolečine bo hladila misel, da te bom zagledala čez nekaj trenutkov in vso večnost bova skupaj, nihče naju več ločiti ne more.

Ura v stolpu že naznanja jutro, ki naju bo peljalo na poslednjo pot. Saj ne bom sama, z menoj boš ti, o moj otrok, in Marija, kakor takrat s Sinom na Kalvariji. Šla bo z nama.

 
Objavljeno v: 
Naši svetniški kandidati,  str.16 -18
 
 
 
--------------------------------------------------------------

Zaveza št. 22

Nova Slovenska zaveza

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj