Ana Kos

Prijatelji (87)
Krabat Event
Bojan Ahlin
Volodymyr Anželj
Pavel Rupar
Andrej Slovenija
Marjana Skalic
Vidovič Ferk Sandra
Radmila Čučak
Spremljevalci (67)
I K A
Laptopovi Prodaja
Franci Kociper
A. Lui
Tadeja Virant
Najini Teki
Ana Demšar
Doktor Živago

Kategorija: Blagor.čistim.v.srcu

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Šla sem na referendum
Resnica o mireni - materničnem vložku
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Rojeni za večno življenje
Samomor in moški
Zdravilni čaj proti prehladu - s čebulo in timijanom
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Vražji goban
Past za komarje in še past za sršene in ose
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 254 )
Mladike
( 62 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 37 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 88 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 119 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
september 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

(Zares) videti

Ana Kos
30.08.2017 08:50 (Aug 30, 2017)

Tolikokrat odkrijem, opazim kaj novega. Včasih me prav preseneti, da je to mogoče.

Tokrat sem šla skozi nek gozd, kot že tolikokrat, skorajda vsak dan, kadar sem "na počitnicah". Hodila sem po precej ozki poti, pod njo je strm breg, če bi človek stopil čez rob, bi se zvalil naravnost an cesto spodaj. Tako nekako učinkuje to, kar se vidi, in na marsikaterem kraju tako zagotovo je. Večkrat sem že pomislila, da tukaj padeš z ene ceste na drugo naravnost pod avto. In če ne obstaneš na cesti, se skotališ čeznjo v reko.

No, zdaj sem pa naenkrat ugotovila, da se na nekem mestu svet pod potjo razširi, torej ni spodnja cesta naravnost navzdol. Čisto sem bila presenečena. Kako da tega še nisem opazila!

Mogoče zato, ker sem ponavadi šla v drugi smeri ...

Ali zato, ker sem hodila največkrat ob drugem dnevnem času, velikokrat tudi po temi - tedaj sem pa sploh pazila, da hodim po zgornjem robu poti! Kako zanimivo je, kako drugačen je gozd sredi dneva ali pa nekaj ur prej - pa obakrat v močni svet

Na drugi strani

Vsi si želimo nebes (citat in nekaj misli)

Ana Kos
17.07.2017 17:40 (Jul 17, 2017)

Razmišljanje ob knjigi Vsi si želimo nebes je postalo tako dolgo, da sem sklenila posebej izpisati še nekaj citatov. In ker je vsaj eden "nastal" zelo dooolg, sta tukaj le dva, knjiga pa se vrača v knjižnico. Da bo na razpolago - resje vredna branja in razmišljanja ob njej!

Na kakšen način sem izbrala prav ta dva citata? Želela sem pokazati prelomnico v Wardovem razmišljanju ... tisto odločilno na fronti ... in tudi prvo večjo prelomnico, ki se tiče odnosa do zunanjega sveta in tako tudi odločitve za iti v vojsko.

Ward dve leti po vojni pride prostovoljno v Belgijo, ve, da mu bodo sodili. Ve, da bo šlo za življenje in (ali) smrt.

Mama mu najde odvetnika.

Bielen me mirno gleda. "Naposled nisi ostal na fronti, Ward. Odločil si se oditi. Nekaj se je moralo zgoditi."

Friedrich. Edgar Friedrich. /.../

"Nekoga sem srečal."

"Povej."

"Na fronti mi je oficir nacionalsocialistov povedal, kakšni ljudje so nacisti. Lahko si domišljam, kar hočem, vendar sem nacist, je rekel."

1944 -

"Odidi," je r

Vsi si želimo nebes

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Vsi si želimo nebes

Ana Kos
15.07.2017 10:37 (Jul 15, 2017)

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Zgodba, ki jo je napisala Els Beerten, Vsi si želimo nebes, hitro močno pritegne, potegne nas v raznolika dogajanja, prepletajo se zgodbe, ki jih v prvi osebi piše več junakov. Prepletajo se tudi časovno, nekatere se dogajajo med 2. svetovno vojno, nekatere dosti kasneje.

Kaj je središčno?

Mogoče to, da sta dva fanta, Belgijca, Flamca pravzaprav, dobra prijatelja, najboljša prijatelja - in oba želita narediti nekaj dobrega - in s tem namenom eden, Ward, postane vojak, celo nacist - ker verjame, da bo s tem pomagal svoji ljubljeni deželi, Belgiji, Flandriji - profesor v šoli, zgodovinar, pater, jim je povedal, kako je hudo na vzhodni fronti - da Nemci nujno potrebujejo okrepitev, pri Stalingradu da je strašno. Če ne bodo pomagali vsi, če Nemci ne bodo premagali Rusov, bodo prišli na Zahod Rusi, vse bodo pobili, poklali tudi dojenčke, porušili cerkve, iztrebili kristjane

Els Beerten: Vsi si želimo nebes – KEVD'R

»Z desnico sem si na hitrico potegnil čez oči. Nisem več slišal ječanja moških na ležalnikih ne pomirjujočih besed bolničark. Sam bi lahko ležal na tej postelji, če bi imel smolo. Preč, Ward, ni te…

Mama, pišem ti pismo

Ana Kos
18.05.2017 20:20 (May 18, 2017)

Dvajset let. Veliko, malo?

Dvajset let je danes od pogreba moje mame. Dvajset let in dva dni od njene smrti.

Prikličem si njen obraz ... najbolj močan spomin njene podobe je tisti, ko sedi za kolovratom in prede volno ... Morda je za to "kriva" fotografija, ki mi pomaga ohraniti spomin.

Sicer pa tisto, ko je kdaj vendar sedela pri peči ... Pa ko je sicer res vedno delala (ja, v tem, da bi stalno delala, ji že nisem podobna ...). A zadnja leta življenja je vendar kdaj posedela pri peči ... in jaz, ko vstopim v domačo hišo, vedno pogledam k peči ... z mislijo, če je mama tam.

Tako ostajajo naši pokojni še vedno živi. Nosimo jih v srcu.

Včasih bi želela slišati njeno pesem ... moja mama je tako lepo pela! Ampak ni glasu, ni spomina na glas ... ni nobenega posnetka njenega glasu ...

Spominjam se, kako mi je bilo hudo, ko si nekega dne nisem mogla priklicati njenega glasu. Kot bi jo izdala.

Spominjam se njenega zadnjega stavka, izrečenega meni ... teden dni, preden jo je zadela kap ... iz

odsrcadosrca - Mama, pišem ti pismo

Mama. Te spominčice so zate. Ker mislim nate. V prvomajskih praznikih pred

A lahko objamem vaš obraz?

Ana Kos
18.05.2017 08:38 (May 18, 2017)

Dementen je, so povedali, ko je prišla v službo.
Ko je vstopila v sobo, je gospod telefoniral.
Zanj je bila nova, jasno je pokazal, da je ne pozna. In da ne ve, kaj bi z njo.
Dal ji je vedeti, da je ne potrebuje, on seveda telefonira.
"Na svidenje, gospa!"
Nasmehnila se mu je in sprejela, da je on ne potrebuje. Kako je simpatičen. In logično je, da je malo zadržan, saj je niti ne pozna. In če ima težave z demenco, je vse tole: novi svet okoli njega, novo okolje, novi ljudje ... vse je zelo zelo tuje.
Pomislila je, kako je z demenco, če telefonira. Čutiti je bil suveren sogovornik.
Kasneje mu je pomagala pri umivanju in preoblačenju. Ni je še udomačil. Nič hudega. Vse ima svoj čas. Morda on potrebuje še malo več kot kdo drug.
Potem ko je že bil umit in preoblečen, je rekla: "Še zobje! Mi daste protezo?"
V zadregi jo je pogledal. "Z veseljem vam jo umijem, brez skrbi, meni to ni težko."
Izročil ji je svoje zobe. "Hvala, ker boste oprali ... Oprostite ... " Iskal je izraz ... "... umili."
"Obe

Otrok srednjega spola

Ana Kos
02.04.2017 07:36 (Apr 02, 2017)

Srečala sem znanko, že dolgo se nisva videli, zdaj je mamica majhnega otroka. Razveselili sva se druga druge, ustavili sva se in se začeli pogovarjati. Seveda sem hitro vzpostavila stik z otrokom ... s punčko ... no, mislila sem, da je deklica, saj je imel otrok dekliško frizurco, no, bolj dekliško kot fantovsko, če pomislim na dolge lase in čopek. Pogovarjam se z otrokom, potem mamico povprašam po otrokovem imenu in mi ga pove. Nenavadno, no, takega še nisem slišala, ne take oblike. Ok, si mislim, zanimivo, tudi prav, samo da otroka lahko pokličem po imenu, saj ime je vendar del človeka! Otroka ... dečka. Hehe, in jaz sem pomislila, da je deklica! :) No, saj oblečen je bil otrok dokaj nevtralno, ampak tisti čopek. V bistvu je vseeno, če ima dolge lase, marsikateri fantek jih ima, ker so njegovi starši kar zaljubljeni v ta otrokov okras!

Po krajšem prijetnem pogovoru, kjer je bil deček vkjučen, smo se razšli, meni se je mudilo ...

Zvečer sva se s hčerko pogovarjali, omenila mi je neka

Spol? Katerega spola (vrste) si (bi bil/a) pa ti?

 

Veren, neveren? - In kaj ima s tem ljubezen?

Ana Kos
13.11.2016 10:13 (Nov 13, 2016)

"Sorodnica mi je rekla, da ni verna," mi je pripovedoval nek gospod.

"Nisem ji nič oporekal, ampak meni vse o njej pove tole: Njen mož se je spozabil in tako imel nekje še enega otroka. A ta ženska otroka ni hotela ... hotela je samo moškega. Pa je potem otroka vzela žena ... prava žena ... in zanj skrbela, ga vzgojila. Danes je ta otrok že odrasel. Dober človek je.

Tako da ... ko ona pravi, da ni verna ... meni glavno o njej pove to, da je poskrbela za otroka, ki ga prava mama ni marala."

"Ja!" se strinjam. "To, kar je naredila, pove, da je ona ... človek! Velik človek. Pa saj je Jezus sam rekel, da se njegovi učenci vidijo, spoznajo po delih. Saj ne gre za besede, gre za dejanja."

V resnici niti ni glavno - tako razmišljam jaz -, da bi bili dobri ljudje ravno - deklarirani verniki. Poimenovani verniki. Registrirani verniki.

Prva zapoved Jezusovih učencev je - ljubezen.

Ljubi Boga, ljubi svoje bližnje in ljubi sebe!

"Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso mo

Lk 10, 25-37 - BIBLIJA.net - Sveto pismo na internetu

Beseda oživlja in združuje

Mladost je veselje, starost sama žalost ...?

Ana Kos
06.10.2016 08:14 (Oct 06, 2016)

-

"Pravijo, da je mladost veselje, starost pa sama žalost." Stara gospa sedi na svoji postelji, Hana sedi ob njej. ... bo gospa še kaj rekla ... zdi se ji, da ni dokončala misli.

"Pa se ne strinjam," gospa, stara krepko čez 90 let, po premoru nadaljuje. "Mladost je veselje, ampak tudi starost je lepa. Ne morem reči, da sem zdaj, ko sem stara, žalostna. Noben dan nisem žalostna. Zakaj bi bila, saj sem pri dobrih ljudeh."

"Kajne, poskrbijo za vas! Noge vam res ne služijo več, pa vseeno ni vse žalostno."

"Ja, žalostno je to, da človek ne more poskrbeti sam zase. Ko ne more vstati in iti, kakor bi rad ... Se umiti. Iti na stranišče. ... Pa vendar nisem žalostna."

"Imate ljudi, ki vas imajo radi in ki poskrbijo za to, za kar sami ne morete!"

Hana čuti polnost gospejinega življenja. Kdo je tisti, ki bo lahko ocenil, katero življenje je vredno, da je?

Gospa sicer ne more hoditi in še marsičesa drugega ne more sama. Ampak kljub vsemu je polna življenja. Živi tudi v bogatih spominih, hvaležna

Alessandro D’Avenia: Kar ni pekel

Ana Kos
29.09.2016 12:00 (Sep 29, 2016)

Ganljivo lepa zgodba, ki se dogaja na Siciliji. 16-letni Federico, fant iz bogate, lepe soseske Palerma, ima v gimnaziji profesorja religije, ki je sicer duhovnik v revnem delu mesta, v Brancacciu, kjer vlada mafija. Don Pino (mladi ga kličejo 3P (padre Pino Puglisi) povabi Federica, da mu pride med počitnicami pomagat k delu z otroki in mladostniki. Federica Brancaccio kljub temu, da že med prvim obiskom doživi pretep in mu ukradejo kolo, popolnoma osvoji - vrača se. Spoznava, da je tam - kljub vsem nevarnostim tega dela mesta - resnično življenje.

Pritegne ga nesebično delo don Pina, ki se resnično razdaja ljudem te soseske.

Citat: pogovor med nekim dečkom in don Pinom:

"/.../ Kaj pa tvoja plešasta glava? Zakaj se ti tako sveti?"

Don Pino se pretvarja, da ga hoče brcniti v zadnjico in se začne smejati.

"Vidiš to čudovito sonce, ki nam sveti v Palermu?"

"Ampak mi smo v Brancacciu!"

"No, saj je isto ... Plešasto glavo rabim za to, da odbijam sončno svetlobo. Zaradi tega drugi bolje v

Kar ni pekel

Alessandro D’Avenia Prevod: Ana Vogrinčič Založba: Družina Število strani: 328 Leto izdaje: 2016 ISBN: 978-961-04-0265-7 Mere: 140 x 210 mm Vezava: mehka

Kako je mogoče v brezupu videti upanje!

Ana Kos
28.09.2016 11:03 (Sep 28, 2016)

Čutim, kako mi v srcu še ostaja mala deklica Thais ... Deklica, ki je dočakala le nekaj let in ki postopoma ni mogla nič več, oziroma je mogla največ: ni mogla hoditi, sedeti, ni mogla jesti (imela je gastrostomo), ni mogla govoriti, ni videla, ni slišala, niti jokati ni mogla ... mogla je pa ljubiti. In vsi ljudje, ki so bili ob njej - in radi so prihajali k njej, tudi dežurati, da so vsaj malo razbremenili njena starša, ki sta bila cele mesece, pravzaprav več kot leto, leto in pol, raztrgana med dvema bolnima deklicama in zdravim sinkom, ki mnogokrat ni smel biti ob sestricah, ker sta bili v tako kritičnem stanju ali pa v izolaciji.

Iz knjige Dva koraka po mokri mivki, ki je osebna zgodba, napisala jo je mamica teh otrok, izpisujem še en citat. Citat, ki tako jasno pokaže, kako je mogoče iste stvari videti "svetlo" ali "temno". Upanjsko ali v obupu.

To je zapis mame bolnih deklic ob prvem rojstnem dnevu druge hčerke, Azylis.

Morda tudi nam p/osvetli in obda z upanjem naš vsakdan, k

Anne-Dauphine Julliand: Dva koraka po mokri mivki

Mali razmišlja o življenju in smrti ...

Ana Kos
12.09.2016 08:28 (Sep 12, 2016)

Ob iskanju nekih vsebin najdem tole, me še vedno gane:


Z Malim greva na Senico. Pot se strmo dviga ... Nad nama in pod nama je strm breg.
"Pazi, ne hodi tako po robu ...
"
"A ne, če hodim tukaj in padem, je kot bi delal samomor? Je tako, kot če bi skočil z nebotičnika ..."
Ej, Mali, pa kaj vse ti razmišljaš, pomislim.
"Kaj je to, samomor?" potipam.
"Ja, da nočeš živeti. Pa skočiš z nebotičnika ali kaj tacga."
"Ja, če padeš po nesreči, potem to ni samomor. Če pa nekdo namerno nekaj takega naredi in dobro ve, da je zelo zelo nevarno, potem pa je to samomor ... Včasih ljudje ne vidijo lepega v življenju, pa mislijo, da se bodo umaknili stran od tistega, kar jih boli, muči ..."
Govorim počasi, s presledki, skušam videti, če Mali sprejema.
Pa Mali reče: "Pa tudi na cesti nekateri tako vozijo, kot bi delali samomor.
A ne, tisti zadnjič, kot bi delal samomor." Mali se dobro spominja dogodka, ko smo bili priča prometni nesreči. (Mali in prometna nesreča)
Pa Mali, ti res dobro povezuješ, pomislim.
"

Alenka Puhar: Poimenovati stvari s pravimi besedami

Ana Kos
25.08.2016 23:41 (Aug 25, 2016)

Alenko Puhar sem "spoznala" že pred kar nekaj časa, ko sem brala njeno knjigo Prvotno besedilo življenja. V knjigi razgali marsikaj iz resničnega življenja prebivalcev na naših tleh v prejšnjih časih, predvsem v 19. stoletju. Kako so vzgajali, kako so ženske rojevale ... In Alenka Puhar ni udarna samo v zvezi s preteklostjo, ki je tako davna, da je nihče od nas ni otipljivo doživel, ni jasna in ostra samo do tega, kar je bilo enkrat davno nazaj, takrat, ko nikogar on nas še ni bilo, pač pa išče resnico tudi v polpretekli zgodovini, v časih, ki so nas, našo državo, naše rojake tako zelo zaznamovali, v časih, ki so jih nekateri od nas tudi neposredno doživeli.

Fotografija z vencem gora ponazarja širino obzorja, širino duha ...

---

Tako pravi Puharjeva - ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov:

Slovesnost je namenjena spominu na diplomatski sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo ter počastitvi žrtev

Alenka Puhar: “Povabila bi med nas Angelo Vode, slovensko učiteljico in publicistko, ki je

Objavljamo govor publicistke Alenke Puhar ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je prebrala na maši za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja. Slovesnost je namenjena spominu na diplomatski sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo ter počastitvi žrtev totalitarnih sistemov. Sporazum je bil dosežen 23. avgusta 1939 in je omogočil za

Sprazniti (samega sebe) in na novo napolniti

Ana Kos
13.08.2016 08:22 (Aug 13, 2016)

Si predstavljate prazen prostor, morda hišo ali le sobo, morda vrt ... in ga potem skušate čim lepše napolniti?

Včasih sem rada gledala razne rešitve, ki so jih ponujali arhitekti. Tudi jaz sem rada razmišljala o možnostih. Narisala sem na gore načrtov ureditve hiš/e, sob/e, kuhinje, vrta ... (In z otroki, ko sem se igrala z /lego/ kockami, sem vedno ustvarjala hiše in gradove in vrtove ...)

Mislim, da sva z možem tudi pri nas doma domislila razne dobre rešitve ... ko je človek stalno v prostorski stiski in  mora čim bolje izkoristiti prostor, ki ga ima na voljo (marsikaj je bilo izdelano res prav na centimetre, da ne rečem milimetre).
Midva in kasneje mi, vedno več (le najmlajši se nikoli ni selil), smo se precejkrat selili.
Na začetku je šlo najlažje, ko sva svoje stvari zbasala v nekaj vrečk in odšla drugam. No, le knjige so bile od težjih stvari. Pa kakšna kastrola.
Kasneje je bilo vedno več vsega, sčasoma že tudi kakšen kos pohištva, pralni stroj in še kaj.
In ko se človek seli na ve

Ko zaodmeva v prostoru - po pospravljanju

Ana Kos
12.08.2016 10:56 (Aug 12, 2016)

Ljudje smo zelo različni, tudi glede pospravljanja.
Eni zelo veliko stvari zavržejo, brez razmišljanja, brez samospraševanja zmečejo marsikaj stran. (Kaj vse sem že videla!)
Eni takoj vse pospravijo. Vsako stvar na svoje mesto.
Smo pa tudi čisto drugačni. Taki, ki se nam zdi narobe stvari, ki so še dobre, vreči stran.
Ja, trdim: prav greh je vreči stran kaj koristnega.
Ampak včasih je težko najti človeka, ki bi mu nekaj določenega koristilo.
Potem pa doma skladiščimo vse mogoče.
In to ovira pospravljanje, saj je potrebno pri temeljitem čiščenju premakniti ogromno stvari.
In to je pravzaprav šara, odvečno, nekaj, kar jemlje prostor.
Kako se spominjam znanke, ki je rekla, da je dobila raka, ker ji je zmanjkalo zraka v stanovanju.
In jaz, ki tudi živim v prostorski stiski, prav podobno čutim ...
Ni čudno, da na Primorskem spim zunaj, če le ni premrzlo ali če pošteno ne dežuje.
Tako lepo je imeti za strop nebo!

No, in te dni sem precej temeljito pospravila našo primorsko kuhinjo. V njej je (bilo) tis

Taksist in starka – zgodba o potrpežljivosti

Ana Kos
10.08.2016 23:45 (Aug 10, 2016)

Zgodba, ki sem jo dobila po e-pošti, vredna je postanka in razmisleka ob njej:


Pred dvajsetimi leti sem se preživljal kot taksist. To je bil kavbojski način življenja, hazardersko življenje človeka, ki ni hotel imeti šefa, ampak biti neprestano v gibanju, nekoga, ki začuti vznemirjenje meta kock vsakič, ko se novi potnik usede v taksi. Ko sem sprejel to delo, nisem računal na dejstvo, da je vožnja taksija tudi delo duhovnika. Ker sem v glavnem vozil nočno izmeno, je moj taksi postal spovednica na kolesih. Ljudje so vstopili v avto in se usedli za mano kot popolni anonimneži in mi pripovedovali svoje življenjske zgodbe.
Bili smo kot tujci na vlaku, ki smo med drvenjem skozi noč odkrivali intimne podrobnosti, za katere ne bi niti sanjali, da jih lahko zaupamo komu izven okrilja noči. Srečaval sem ljudi, katerih življenja so me navdušila, oplemenitila, nasmejala, razjokala. Vendar pa se me nobena od teh situacij ni dotaknila tako, kot ko sem v topli avgustovski noči peljal neko starko.
Od

Pesem bolni gospe

Ana Kos
30.07.2016 12:44 (Jul 30, 2016)

Gospa je razburjena. Zelo. Kaj neki jo muči, se vpraša Hana. Kako lahko pomagam, kaj lahko naredim, da se bo umirila? Bolnica hitro hodi sem in tja, govori sama s seboj precej nerazumljive besede, Hana jih nikakor ne more povezati s tem, kar vidi. Kaj neki se dogaja v glavi razburjene gospe?

Prime jo za roko, gospa se otepa. Hana poprime, prime jo na trdo, da se gospa ne more izmuzniti in jo počasi vodi k njeni postelji ...

Trdno jo drži, kajti gospa hoče po svoje. Hana ve, da se mora gospa zdaj umiriti, sicer bo še bolj razburjena in lahko tudi pade.

"Utrujeni ste, tako zelo utrujeni. Nekaj vas muči ... jezi ... Žalostni ste ..."

"Jokala bom ..."

"Prav, kar jokajte. Če je človek žalosten, joka ..."

Gospa zahlipa.

"Tako je, ko je človek žalosten ... Tudi jaz sem včasih zelo žalostna. Zelo zelo žalostna."

"Vi tudi?" se zavzame bolnica. Vendar ostaja jezna, trda, ostra, nepredvidljiva ...

"Tudi. In midve greva zdaj k vaši postelji ... sedli boste, se vlegli ... počivali, boste videli

Ljubezen

Ana Kos
12.07.2016 22:22 (Jul 12, 2016)

Dajati se pravi bogateti,

jemati - zmeraj manj imeti.

Res čudna stvar: ljubezen.

(Tone Kuntner)

-

Tako nenavadno in vendar drži. Če več daš, več imaš. Ponavadi. (Malo sem pa vedno dvomeča.)

Pravzaprav pri dajanju ne gre za to, da potem dobimo nazaj - kot nam svetuje "zlato pravilo" iz Svetega pisma: Kar želiš, da drugi stori tebi, stori ti njemu ...

Gre preprosto za dajanje. Morda brez vsakega razmišljanja o tem. Kot sije sonce. Ne razmišlja, kdo "zasluži", da mu podari svetlobo in toploto ...

Predvsem gre za dajanje samega sebe.

Ljubeči človek se ne sprašuje več (mnogo), kaj je z njegovim darom. Naredil je tako, kot je čutil, da je prav, naprej pa niti ni tako pomembno.

Razumljivo je, da si želimo, da je naš dar sprejet odprtih rok in v veselju in hvaležnosti. Pa naj gre za materialni dar, za čas, ki ga posvetimo, telefonski pogovor ... ali pa za notranje stvari ... naša čustva naklonjenosti, pozornosti ...

Pa vendar na nek način to sploh ni pomembno. Dar je dar ... Biser je bise

Oči

Ana Kos
08.07.2016 09:08 (Jul 08, 2016)

Prelepo nedeljsko popoldne v maju. Otroci so šli do Bače, bilo je vroče in oni so bili kar v kopalkah.
Potem sem šla ponje, da se odpravimo v Ljubljano.
Nad Bačo sem zagledala galeba! Bila sem tako navdušena, da sem ju seveda skušala ujeti s fotoaparatom. Toda nikjer ju nisem videla! Sprožila sem na slepo srečo. Na slikci ni bilo videti nič podobnega pticama. Povečala sem in ju iskala in - našla!
Fotoaparat mi je pomagal videti, pomagal najti!
Tako mi včasih nekdo drug, ki jasno vidi, pomaga videti, ko smem gledati z njegovimi očmi, ko mi posodi svoj "vid", svoje oči!



Na koprivinih listih sem opazila eno drobceno žuželko. Tako drobceno, da je nisem dobro videla, sploh jaz s svojimi "starimi" očmi. Fotografirala sem jo in povečala fotko. Ojej, kakšen lep hrošček! Bila sem prav pretresena.
Mislim, da sem prvič v življenju dobro videla takegale hroščka!
Resnično, včasih kdo drug pomaga videti ... Pa naj bo ta drug nek aparat ali pa živo bitje, npr. človek, ki več vidi, ki

Največja pa je ljubezen!

Danes sem pri večerni maši sedela pred jaslicami in bilo mi je nenavadno lepo. Milo, spokojno. Ne da bi bila posebno raznežena ob jaslicah in sploh v božičnem času (zdaj s svečnico, 2. 2., se bo zaključil širši božični čas), enostavno lepo mi je bilo. Ob meni sta bila moja najmlajša sinova, patrove besede so jasne poletale med nas. Zbor na koru je pel božične pesmi ... pa res, še zdaj, potem je pa do naslednjega božiča konec s temi pesmimi ... ra

Biti cel/a

Ana Kos
07.07.2016 13:34 (Jul 07, 2016)

... je ironija, da poskušamo nekako pozabiti ali se distancirati od svojih padcev, porazov, razočaranj ..., zato, da bi se počutili bolj cele in sprejemljive, v resnici pa je občutek celosti in celo levjesrčnosti odvisen prav od tega, kako uspemo v svojo zgodbo vključiti vse naše izkušnje, vključno s padci.

O, kako zanimivo je to naše življenje. Včasih tako, da bi človek pobegnil iz njega, včasih ga pa z vsem svojim bitjem objemamo.

Zanimivo je to, kako rastemo, zorimo. Včasih se vprašam, kaj se zgodi samo po sebi in spada nekako k letom, ki jih imamo, in kaj je tisto, ki pa pride resnično le zaradi naših izkušenj in preizkušenj.

Verjetno je v življenju ogromno prepletanja vsega mogočega in včasih odločajo čisto majhne stvari, kaj bomo v nekem trenutku naredili, koliko sledili navdihu, koliko racionalno iskali nadaljno pot. Kaj imeli za ljubezen. Se nam bo zdela ljubezen pomembna ali pač nekaj, kar povzroča več bolečin kot prijetnega? Ali nekaj, kar morda kdaj v objestnosti povzroča

Morje v meni: Biti cela

You are not a drop in the ocean. You are the entire ocean in a drop. -Rumi-

Kaj pa je to, a je duša?

Ana Kos
02.07.2016 09:29 (Jul 02, 2016)

Pogovarjam se z dementnim gospodom, marsikaj mu je ušlo iz spomina ali pa je v njem postavljeno na svojevrsten način. Tudi imena njegovih dragih izginjajo, tudi to, kje je njegov dom ...

Nekega dne si položi roko "na srce" in reče: "Kaj pa je to ... a je duša?"

"Ja, je duša," pravim.

Navdušena sem nad besedo, ki jo je našel v svojem okrnjenem spominu.

Je tam, v prsih, duša?

Seveda je, kje pa naj bo!

Oglasi

    pozdravljeni, bili ste utrujeni od zavrnitve s strani bank, ki jih imate dovolj zaradi svoje težave ne najdete nobenega rezultata. ponudba posojila med posamezniki od 5000 € do 500 000 €. pravzaprav sem teodoraandreea a smo struktura posameznikov v dejanju vodenja računa in pomagajte ljudem, ki vam nudimo posojila v razponu od 5000 do 300 000 € za obrestno mero v višini 2%. torej, če bi imeli projekt ali želite kupiti avto ali moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 25000 €

vas zanima posojilo, ki se giblje od 5.000 € do 2.000.000 € ?? posojilo za financiranje svojih potreb? svojih projektov? za prilagoditev dolgove do bank? ne obotavlja ga stopiti v stik z mano, ker imam kapital pomembno je, da sodelujete v pomoč katere koli osebe, ki potrebujejo posojila in z zmogljivostjo za povračilo mesečnih obrokov in za posojilni zakoni med zasebnikom moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 130000 €

pozdravljeni, gospod / gospa, ponudba posojila med posameznimi zelo resnimi in zelo hitrimi če želite urediti svoje življenje, potrebuješ denar, si zaljubljen, nimajo dostopa do bančnih kreditov, ali pa nimajo koristi od banke, kar potrebujete finančna sredstva za gradnjo, realen projekt nepremičnin, ustvarjati svoje lastno podjetje, gredo svoj posel, boste morali uresničiti želje in potrebe sredstev, slabo kreditno ali potrebujejo denar za plačilo računov ali dolgov, smo skupina sodeluje in daje vsakomur koliko, in moje trajanje odplačevanja preiskuje. obrnite se mi z naslednjo pošto: moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 40000 €

    želite izkoristiti posojilo za prekinitev zastoja banke z zavrnitvijo vaših datotek aplikacij želite izkoristiti a kredit za izvedbo vaših projektov; dejavnosti; gradnja vaših hiš; najem hiše ali apartma; nakup hiše etc. credit - epargne - mutuelle ima precejšen kapital, ki lahko odobri: 5000 € ... 10000 € ... do 7.500.000 € za vse ljudi, ki so v bésoinu finančni ali posamezniki, ki želijo posojilo v kratkem času. to po stopnjah obrestna mera je med 2% glede na moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 10000 €

    pozdravljeni ste v iskanju prêt za bodisi povečati svoje dejavnosti, ali za realizacijo projekta, ali kupiti stanovanje, vendar na žalost banka zahteva, da pogoji, kjer so incapbles skrbi sem posameznik sem odobri posojil od 5000 € do 2.500.000 eur za vse ljudi, ki lahko spoštujejo svoje drugje, znaša obrestna mera 2% na leto. ali potrebujete denar iz drugih razlogov; ne oklevajte se obrnite na mene za več informacij. moj e-poštni naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 20000 €

nudimo odkup in prodajo investicijskega zlata. pri nas lahko prodate zlato, srebo ter ostale plemenite kovine. preverite pestro ponudbo na edisongold.com

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

101.)  požrešni pusek jo

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 14.99 €

82.)  makalonca

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

7630.) kraški koledar 1998

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7676.) krekovo berilo

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

velik hit podjetja a1 je zagotovo programska shema, pri kateri lahko izbirate med več kot 200 različnimi televizijskimi kanali. poleg teh kanalov, pa lahko zraven zakupite še internet in stacionarno telefonijo. če pa imate pri a1 že sklenjen paket mobilne telefonije, pa vam je programska oprema na voljo po še bolj ugodnih cenah.  

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

195.) psihologija

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj