Ko bom umrla

OddajAna Kos, dne 2014-01-13 ob 23:22:54


Na pokopališču.

Pristopim k skupinici mladih, v njej so tudi moji otroci.
Hčerka stopi k meni in mi pokaže na nek grob: "Glej, ko bom umrla, nočem takih sveč (pokaže navadne, najbolj običajne sveče, ki so ponavadi na grobovih), pa nočem takih sveč, teh sploh ne (pokaže na tisto elektronsko, ki utripa - moj mož pravi, da če mu bo kdo dal na grob tako, da bo prišel strašit!), rada bi imela pa takole svetilko (pokaže tako kovinsko "omarico" s stekli okrog) in noter dajte navadno svečo iz voska. No, samo tistale mi ni posebno všeč. Tako narejeno bi imela, samo ne take, kot je tista. Aha, najbolje, da si jo sama že prej izberem ... da ne boste imeli težav ... No, pravzaprav je sploh ne potrebujem, če boste pa raztrosili moj pepel."
Potem se pogovarjamo o vsem tem, o pogrebu, o grobu, o željah v zvezi s tem ...
Hčerka pristopa tudi ekološko. Seveda.
Oglasi se druga hčerka: "Ko bom jaz umrla, pa ne želim, da me skurijo. Samo krste tudi ne maram, mene kar v rjuho zavijte pa me dajte v zemljo!"
Tako se sproščeno pogovarjamo.
"Ja, res najbolje, da če ima človek posebne želje, da jih pravočasno izrazi. In si morda kaj celo pripravi ..."
Kaj pa jaz želim? Zaenkrat nimam posebnih želja. Naj naredijo svojci tako, da je za vse čim bolj enostavno.
Pravzaprav - rada bi čim bolj preprosto.
Krsta ali žara?
Za svojce je krsta morda bolj otipljiva reč.
Včasih pridem na kakšen pogreb in ob žari sploh nimam občutka, da je tam tisto, kar je bil nekoč pokojnik. Nekako nimam občutka, da tisti tam sploh je. Se mi zdi, da nekako ne dojamem, da je tisti človek zares umrl, da ga tukaj ni več ...
Se mi zdi, da veliko lažje dojamem, da je nekdo res mrtev, če mrtvega človeka še vidim.
... drugače je biti ob mrtvem telesu kot ob pepelu ...
Videti spokojen izraz na obrazu pokojnega človeka je nepozaben spomin. To tako potrebujemo. To nam je nekakšna popotnica za nas, ki smo ostali. Nam malo pove, kako je človeku, ki ga ni več tukaj, tam, kamor je šel ...

A kako želim sama?
Vseeno mi je, pravzaprav ... naj bo tako, da je čim bolj preprosto, čim bolj enostavno ... in tudi čim manj stroškov. Nepotrebno je dajati denar za to, da bi izgledal pogreb lep. Naj bo denar za tiste, ki živijo - da bodo lahko ali lažje živeli.
Zelo podpiram to, da so tedaj prispevki v dobrodelne namene. Škoda gore cvetja, škoda tudi gore sveč, čeprav so nepokvarljive (lahko dolgo čakajo, preden pridejo na vrsto) ...

Kaj ostane za nami?
Kolikor vem, ostane ljubezen ... Ljubezen je tista brez roka trajanja, tista, ki ne potrebuje prostora za skladiščenje ...
Naj živimo in umremo kot nekaj podarjajočega se ...

Titanic - 1912 Original Video Footage

Titanic - Nearer My God To Thee (Full Version)

K tebi želim moj Bog / Nearer my God to thee

5. Koncert ŽePZ Dobrnič Glejte že sonce zahaja

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
10
Ana Kos
0
Jan 15, 2014
VinKos, hmmm, a si se premislil, prejšnjič si naročil en velik navaden kamen (neobdelan) in to na podbrškem britofu? ;-)
Vsekakor pa upam, da še ne bo potrebno dolgo skrbet za takele stvari ........
#10
VinKos
0
Jan 15, 2014
Naj bo kakšna rjuha, ki ni več za drugo rabo . . . pa po deski v morje! Če je telo še uporabno, se da lahko za rezervne dele, lahko za anatomski pouk medicincev, dosti je svrh, čimmanj dela in čim več koristnega naj bo z našimi (mojimi) ostanki, ki se jim po latinsko reče reliquiae, relikvije . . .
#9
Ana Kos
0
Jan 14, 2014
Gita,

he he, je že prav, da svojemu poveš, kaj bi rada ... ampak - potem boš verjetno tako zadovoljna z vsem, da četudi ne bo naredil vsega po tvojih navodilih, da boš kljub vsemu pozabila hodi strašit! ;-) Ali pa mu boš prišla kvečjemu mu zaželet lepe sanje! :-)

LILA!
#8
Ana Kos
0
Jan 14, 2014
VinKos, kajne, da ne? :-)

Anka, poveš, kako ti vidiš pokojnega v krsti oz. upepeljenega? Kaj ti je "bližje"?
#7
gita
0
Jan 14, 2014
spomin je tisti, ki v vsakem primeru ostane
in to tudi na tiste, ki nam niso znali ali pa hoteli da(ja)ti svoje ljubezni
sem pa se ob branju morala nasmehniti...
saj sem jaz možu tudi že povedala kaj in kako
in, če ne bo slučajno tako (ker se on namreč z mojo idejo ne strinja)
ga bom pa tudi jaz hodla strašit
;-)
LILA
#6
Anka
1
Jan 14, 2014
ni primerjave med spremljanjem na zadnji poti, če je pokojnik v krsti ali pa v žari......jaz sem svojim povedala, da ne želim na pogrebu nikogar, ki mu tudi zdaj ni mar zame, obiske sprejemam sedaj,..... da si rož želim živa, potem jih na bom potrebovala,...........
#5
VinKos
1
Jan 14, 2014
Kakšen prihranek!
" ljubezen . . . ne potrebuje prostora za skladiščenje ..."
#4
Ana Kos
0
Jan 14, 2014
Rajko, lepo se sliši, da življenje najbolje ve ...
Skušajmo biti življenje samo!

Hvala za glasbo! :-)
Kaj vse moremo izraziti na različne načine! :-)
#3
GRi SON
0
Jan 14, 2014
Življenje vedno ve, kaj je za nas najboljše ...
#2
GRi SON
0
Jan 14, 2014
:-)

http://www.youtube.com/watch?v=MS9SdWBzy6Q

Washington Conservatory at TEDMED 2013 - YouTube

If two hands can make a piano sing, imagine the creative symphony of a dozen charismatic pianists.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-01-13 23:22:54 (Jan 13, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj