Gorje mu

OddajAna Kos, dne 2015-03-24 ob 00:40:29


Kot zemlja popije mnogo mnogo kapelj dežja,
ki padejo, poniknejo v njene globine,
tako tudi duša vsrka mnogo mnogo bolečin,
preden se uničujoče valijo
iz neskončne boleče črnine.

Mnogo kapelj se skupaj zlije,
preden reka prestopi bregove
in bobneč poje neubrane strašne melodije,
uničujoč tudi dobre sadove,
ki zoreli so ob bregeh -
to dela greh.

Gorje mu,
kdor noče videti zla.
Gorje mu,
kdor priliva v skodelo gorja.
Gorje mu,
kdor molči in miži, ko kričati moral bi.
Gorje mu,
kdor si jemlje, kar njegovo ni.

Gorje mu,
kdor laže.
Tak človek
sveto podobo
v sebi
maže ...

A enkrat vse mine ...

V mrzlo zemljo
vse
izgine.

Ali pa morda
ostane samo to,
kar živa ljubezen je bilo.

Gorje krivičniku, godilo se mu bo hudo, ker se mu bo vračalo po delih njegovih rok. (Iz 3,11)
Gorje mu, kdor se prepira s svojim upodabljavcem, on, črepinja med prstenimi črepinjami. Mar pravi glina svojemu lončarju: »Kaj delaš?« ali: »Tvoj izdelek ni nikakršno ročno delo.« (Iz 45,9)
Gorje mu, kdor si zida hišo brez pravičnosti, in gornje sobe brez pravice; kdor pusti svojega bližnjega garati brez plačila in mu ne da njegovega zaslužka ... (Jer 22,13)
Gorje mu, kdor kopiči, kar ni njegovo – doklej? –, in se obremenjuje z zaplenitvami! (Hab 2,6)

Gorje mu, ki pleni hudobni plen za svojo hišo, da bi svoje gnezdo postavil visoko in ušel roki stiske! (Hab 2,9)
Gorje mu, kdor s krvjo zida mesto in s krivico postavlja grad! (Hab 2,12)
Gorje mu, kdor nalije svojemu bližnjemu, prilije svoj strup in ga opije, da gleda njegovo nagoto! (Hab 2,15)
Gorje mu, kdor pravi lesu: »Zbudi se!« in nememu kamnu: »Vstani!« Mar te bo učil? Glej, prevlečen je z zlatom in s srebrom, a nobenega diha ni v njem. (Hab 2,19)
Gorje lažnemu pastirju, ki zapušča čredo! (Zah 11,17)
... če namreč eden pade, ga njegov tovariš vzdigne, gorje pa enemu, če pade, ker ni drugega, da bi ga vzdignil. (Prd 4,10)
Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro, dobremu pa húdo, ki temo delajo za luč, luč pa za temo, ki grenko delajo za sladko, sladko pa za grenko. (Iz 5,20)
Gorje pastirjem, ki pogubljajo in razganjajo ovce moje paše, govori Gospod. (Jer 23,1)
Sin človekov, prerokuj proti Izraelovim pastirjem, prerokuj in jim reci: O, pastirji! Tako govori Gospod Bog: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali niso pastirji dolžni pasti črede? (Ezk 34,2)
Gorje mu, kdor s krvjo zida mesto in s krivico postavlja grad! (Hab 2,12)
Gorje strahopetnim srcem in mlahavim rokam in grešniku, ki ubira dve poti! (Sir 2,12)
Gorje vam, ker ste zapravili stanovitnost! Kaj boste storili, ko vas bo Gospod obiskal? (Sir 2,14)
Gorje vam, brezbožni ljudje, ki ste zapustili postavo Najvišjega Boga! (Sir 41,8)
Gorje njim, ki so ti storili zlo in se razveselili tvojega padca. (Bar 4,31)
Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje. (Mt 18,7)
Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti. (Mt 23,13)
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti. (Mt 23,23)
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. (Mt 23,25)
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. (Mt 23,27)
Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. (Lk 6,25)
Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. (Lk 11,42)
Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! (Lk 11,43)
Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli. (Lk 11,44)
Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! (Lk 11,46)
In rekel je svojim učencem: Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla, toda gorje tistemu, po katerem pridejo! (Lk 17,1)
Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu človeku, po katerem je izročen. (Lk 22,22)
Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal! (1 Kor 9,16)


profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
3
Ana Kos
0
Mar 24, 2015
Don Viktor, ja!

samoto ... ja! Da bi znali videti!
Predvsem pa živeti ljubezen ...
#3
samoto
0
Mar 24, 2015
"Ali pa morda
ostane samo to,
kar živa ljubezen je bilo."
#2
naprimer Janez
0
Mar 24, 2015
Gorje onemu, ki laže ....
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2015-03-24 00:40:29 (Mar 24, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj