Kambodža - ne sme nam biti vseeno!

OddajAna Kos, dne 2013-12-28 ob 16:39:01

Ob pogovoru na Aleksandrinem blogu želim pokazati tale zapis, sicer star 3 leta:
Ne, nisem bila v Kambodži, vsaj ne fizično ... a bila sem z dušo ... preko pošte, ki sem jo dobila - od tam.
Decembra se
misli marsikoga sukajo predvsem okrog daril, veselja, zabave ...
Pa imamo mogoče prostor v srcu tudi za zelo uboge?
Ali moremo reči lastnim otrokom in otrokom, ki jih morda učimo, da pomislijo na mnogo bolj uboge od njih? Ali moremo sami videti izven sebe, izven naših meja?
Morda bi marsikdo mogel pomagati, pikico, dve pikici, samo če bi dobil pozitivno vzpodbudo?
Vabim vas k branju pisma! (Fotografije so iz pisma.)


Kambodža, nekoč razvita francoska kolonija, ki je slovela po dobrih šolah in plantažah kavčuka, je danes žalosten dokaz, kaj lahko naredi človeška neumnost. In fanatizem... Deset let po padcu režima Pola Pota je država še vedno uničena. Brez vodstva. Brez gospodarstva. In brez perspektiv. Brez urejenega zdravstvenega ali šolskega sistema. Ljudje umirajo za boleznimi, ki so drugod izkoreninjene ali vsaj ozdravljive. Šole so uradno obvezne 3 leta. Ker tega nihče ne preverja in ker morajo otroci pomagati staršem (na riževih poljih, v gospodinjstvu ali v tovarnah opeke...), mnogo kmerskih mladostnikov 21. stoletja ne zna pisati in brati.
Prodaja otrok je del vsakdana. Mame so pripravljene hoditi tudi 3 dni daleč, če slišijo, da bi kak tujec želel kupiti (in tako iz države odpeljati) novorojenčka. Prodajo ga za minimalno ceno in z "garancijskim" listom vred ... s potrdilom, da ni okužen z virusom HIV ...



Kambodža je dežela JV Azije z najhitreje rastočo populacijo, okuženo s smrtonosnim virusom. In tako odličen poligon za velike mednarodne farmacevtske koncerne, ki skoraj brezplačno na ljudeh testirajo nove blokatorje virusa HIV. Kot soseda Tajske "pobira" še nizkotnejše oblike izkoriščanja ljudi. Pedofilija in pedofilski bordeli za bele turiste so del vsakdana. Tako kot prodaja otrok za tovrstne dejavnosti. Cena 80 dolarjev za celo življenje. Pravzaprav ne obstaja več. Uradno nima več družine, sorodnikov, vasi, iz katere prihaja, prijateljev. Je samo last bordela. Njegovo ali njeno življenje se bo najverjetneje končalo v katerem od hospicev Sester Matere Terezije. To so namreč edine ženske, edini ljudje, ki sprejemajo te otroke. Otroke, ki pri 22. ali 23. letih umirajo za posledicami okužb.
Življenje v Kambodži za mnoge nima prav visoke cene ...
Pa vendar so ljudje prijazni. Topli in nasmejani. Živijo v svojem svetu pehotnih min in riža ter upajo in sanjajo o velikem belem svetu. Vsak, ki jim nakloni nekaj minut časa, bo za vedno zapisan v njihovih srcih. In bo krepil upanje, da veliki beli svet ni pozabil na grozote, ki so jih pretrpeli. Da veliki beli svet ne pomeni le novega suženjstva, ki ga k njim prinašajo naše tovarne, ki za zelo nizkotne plače izkoriščajo poceni delovno silo. Da veliki beli svet niso le turisti v Ankgor Watu, ki v klimatiziranih hotelih uživajo v kmerski tradicionalni hrani in v poceni aranžmajih.
V Kambodži doživiš obup in bedo. Če hočeš, lahko vidiš skrajno ponižanje in izkoriščanje, ki ga nikdar ne bi smel izkusiti noben človek. Lahko pa vidiš tudi ljudi, polne elana, upanja in veselja. Delavne in nasmejane kmerske žene in može, ki postajajo ponosni na svoj narod, na svojo zgodovino in na svojo prihodnost. Pri tem jim v mnogočem pomagajo naši misijonarji.


S. Ljudmila Anžič (iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice) je že pred leti odšla kot misijonarka v Kambodžo. Možnost za delovanje misijonarjev v tej azijski državi se je odprla leta 1992, po padcu režima Rdečih Kmerov, zlasti režima, ki ga je zaznamoval diktator Pol Pot. Ob prihodu so sestre Hčere Marije Pomočnice videle, da je potrebno nekaj storiti na področju izobraževanja, zato so začele ustanavljati šole. Problem pa je nastal, ker nihče ni imel poguma pomagati v deželi, kjer je bil do nedavnega komunistični režim. Prihodnost te čudovite dežele, ki so jo včasih imenovali azijska Švica, je bila precej negotova in nejasna. S. Ljudmila je s pomočjo sredstev, ki so jih v preteklih letih zbrali v Sloveniji, zgradila šolo, ki so jo odprli leta 2007. Premalo se zavedamo pomembnosti tega dejanja. Prvi denar za osnovno šolo, ki je prišel iz Slovenije, je prebil led tudi v drugih državah in organizacijah. Našli so se še novi dobrotniki, ki sta jih odprtost in pogum Slovencev spodbudila, da so se vključili v pomoč pri gradnji šole. Tako je nastal lep šolski center, kjer je poleg stavbe prve šole zraslo še več prostorov za osnovno šolo, vrtec in druge programe, ki jih vodijo sestre. Programe obiskuje okoli 600 otrok do starosti 25 let.


Posledice vlade preteklih režimov se še vedno poznajo. Ljudje nosijo v sebi strah, negotovost, velikokrat je med njimi navzoče malodušje. Vedno znova se misijonarji srečujejo s težkimi in pretresljivimi zgodbami. Mnogi otroci, zlasti dekleta, imajo svojo tragično zgodbo. Ljudje namreč skušajo preživeti na svoj način. Velikokrat se zaradi različnih vzrokov zadolžijo. Ker ne morejo vrniti dolgov, se odločijo, da prodajo svoje otroke, predvsem dekleta, ker je po njih veliko povpraševanje. Včasih sestram uspe izvedeti za takšne primere. Dekleta rešujejo, če ne gre drugače, tudi z odkupom. Dekle seveda ne postane njihova last, ampak ji omogočijo, da v njihovih centrih konča izobraževanje, pride do svojega poklica in tako dobi možnost, da lahko preživlja sebe in svojo družino.
Vremenske razmere so take, da ljudje potrebujejo vodnjake in vrtine, ki jih misijonarji pomagajo izvrtati ob hišah in poljih. Strošek za vrtino (odvisno od kraja), je približno 100 ameriških dolarjev. V Kambodži je določeno obdobje v letu zelo sušno, zato bi potrebovali čim več vrtin in vodnjakov za pridelovanje najnujnejših vrtnin za preživetje tudi v najbolj sušnem obdobju leta.

Iz pisma s. Ljudmile iz Kambodže neki naši šoli, kjer zbirajo otroci denar prav za Kambodžo: »Zares sem vesela, da ste se spomnili prav na nas! Trenutno imamo v vrtcu 276 otrok v 6 različnih skupinah, starih 3, 4 in 5 let. Ko so stari 6 let, gredo v 1. razred naše osnovne šole. Otroci so po večini iz revnih družin. Mnogi starši so mladi priseljenci s podeželja, ki so prišli v mesto iskat službo in boljše življenje. Njihovo življenje je težko. Zaslužek je majhen in zelo negotov. Cele družine živijo v eni sami sobi. Otroci so v vrtcu cel dan in dobijo pri nas tri obroke. Riž je naša glavna hrana in tisto, kar napolni krožnik vsakega otroka. Vsakega prispevka bomo zelo veseli in ze vnaprej hvala otrokom in seveda njihovim starsem in vzgojiteljem.«

Kopiram od tu.

Made in Vietnam

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
7
Ana Kos
0
Dec 29, 2013
Vlatka! :-)
#7
Vlatka Kozlovič
1
Dec 29, 2013
Ana,

bom kar kopirala tebe:

VinKos, mnogokrat (si) ljudje raje zatiskajo oči in ušesa, da ne bi videli in slišali - da ne bi nosili odgovornosti. ... Najbrž zato.

#6
Ana Kos
1
Dec 28, 2013
VinKos, mnogokrat (si) ljudje raje zatiskajo oči in ušesa, da ne bi videli in slišali - da ne bi nosili odgovornosti. ... Najbrž zato.
#5
Ana Kos
0
Dec 28, 2013
Še to: ne morem si misliti, kako je biti starš, ki ne vidi čisto nobenega izhoda .............. Prav zdaj berem knjigo Uglašeno srce, dogaja se v Burmi ... Kaj vse naredi mati, da bi rešila sinova ...
#4
Ana Kos
1
Dec 28, 2013
Laščan, pričevanja iz prve roke so še posebej dragocena!
Meni se zdi, da mora biti tam silno lepo ... a tudi silno hudo - v vseh tistih državah na tistem koncu - od Indije, Burme, Vietnama, Kitajske vse tja do Koreje. In ja, tudi v Nepalu je težko. A vedno znova ni najtežja materialna revščina .. še hujša je tista, ko čisto obuboža srce ... tako zelo, da so ljudje sposobni prodati otroke ... :-(
#3
VinKos
2
Dec 28, 2013
Ker vemo za vse to, smo so-odgovorni . . .
#2
Laščan Zlatorog
0
Dec 28, 2013
Kolega je poročen z Vietnamko, na slikicah vse plus pet (ona je iz Hanoja), a živita zopet tu (trenutno sicer v Hamburgu), za Vetnam noče več čuti :)
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2013-12-28 16:39:01 (Dec 28, 2013)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj