Ogrlica

OddajAna Kos, dne 2013-12-31 ob 13:36:55
Tole čudovito zgodbo mi je poslal spletni prijatelj.
Vesela bom, če bo dala misliti še komu, zato jo objavljam kot prispevek, da jo bo še kdo videl in prebral in začutil:



V prelepi deželi pod Alpami sta živela kralj in kraljica. Tako, kot vsako jutro, je tudi ta dan kraljica odšla k bistremu potočku, da se umije in osveži.
Na bližnjo skalo je položila obleko in svojo dragoceno ogrlico. Ko se je umila in osvežila, je opazila, da je njena ogrlica izginila. Preiskala je okolico, toda ogrlice ni bilo nikjer. Neutolažljivo žalostna in obupana se je vrnila v grad in možu povedala, da je izgubila ogrlico.
Vsa grajska služinčad se je odpravila k tolmunu in podrobno preiskala okolico, toda ogrlice niso našli. Kralj je ljubil svojo ženo in ker nikakor ni mogla preboleti dragocene izgube, je razpisal veliko nagrado za najditelja dragocene ogrlice.

Nekega dne sta dva potepuha v bližini vasi pešačila vzdolž umazanega kanala. Naenkrat je eden od njiju v tej umazani vodi zagledal nekaj svetlikajočega se. Drugi se je spomnil, da je kraljica izgubila diamantno ogrlico in da je za najditelja kralj razpisal zelo veliko nagrado. Misleč, da bo postal bogat in slaven, je skočil v kanal, toda ogrlice ni našel. Oba sta izmenično skakala v umazano vodo, a ogrlice nista potegnila iz vode.
Naenkrat se je ob kanalu zbrala in prerivala že množica ljudi. Skakali so v kanal, toda nihče ni uspel iz vode potegniti ogrlice.
Ko je za najdbo izvedel tudi kralj, se je odpravil h kanalu in si mislil: »Če skočim v to vodo sam, mi ne bo treba plačati nagrade.« Z velikim štrbunkom je kralj skočil v kanal, vendar tudi on ni našel ogrlice.

Tedaj se je množici počasi približal moder mož. Povprašal je, kaj se dogaja, nato pa je splezal na bližnje drevo ter z veje nad kanalom vzel ogrlico, ki jo je tja iz svojega kljuna spustila štorklja.
Množica je ostrmela in onemela, ko je videla odhajajočega moža s polno mošnjo zlatnikov.
Kolikokrat vidimo, pa ne uporabljamo hkrati obojega: glave in srca.
profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
4
Ana Kos
0
Jan 01, 2014
Dušan,

imamo ogrlice, pa koliko, in učimo se v življenjski šoli - ampak mnogokrat smo slabi učenci.

Velja tisto iz Malega princa: gledati s srcem ... Odpreti srce.

Vse dobro tebi!
#4
Dušan Mirić
0
Jan 01, 2014
Pravljice so poučne, ne Ana?A ni čudno koliko ogrlic vseh barv inizdelav imamo za učenje?Zdi se,da jih je še premalo-prisotni izuzeti.. <3
#3
Ana Kos
0
Jan 01, 2014
Res, VinKos, tole metanje na zobe je zelo zelo res. Ko bi človek znal oceniti, kdaj se je vredno metati - na zobe, scelega ... Da ne bi ob tem zapravljal življenja.
#2
VinKos
0
Jan 01, 2014
Mečemo se na zobe - v odseve! Resnične dragocenosti pa so nad nami. Ljudje morajo plezati, se potruditi do njih - perutnina pa le poleteti . . .
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2013-12-31 13:36:55 (Dec 31, 2013)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj