Katera čokolada je najbolj grenka?

OddajAna Kos, dne 2017-12-17 ob 20:50:26

Želim si, da otroci spoznajo svetega Miklavža "globinsko", v pomenu, da je lahko "sveti Miklavž" vsak, prav vsak od nas. Tudi vsak otrok. Želim si, da "spoznanje", kako je pravzaprav z marsičim okrog praznovanja, miklavževanja, ne prizadene prav nikogar. Mislim, da je lahko hudo, če otrok verjame samo v natančno to predstavo svetega Miklavža, ki so mu jo v nežnih letih posadili v srce, potem pa pride "spoznanje".

Ampak sveti Miklavž je resničen in hkrati je lahko oblečen.

Tako približno sem odgovorila na vprašanje svoje učenke, ki je drezala z vprašanjem, če je resničen ali je pa le oblečen.

Povedala sem, da se vsak od nas lahko obleče v drugega, tako se tudi za pusta marsikdo ... in tudi v Miklavža se lahko oblečemo ljudje. Pa vendar je sveti Miklavž resničen in hkrati ta dobri človek živi v vsakem od nas, če skušamo delati dobre stvari, dajati drugim in se s svojim darom ne hvaliti.

No, ob tem, ko včasih otroci na koncu ure kaj delijo (največkrat sladkarije) in jih jaz usmerjam, da morajo deliti vsem otrokom in tudi staršem oz. tistim, ki pridejo ponje, mnogokrat starši rečejo: "Kar naj otroci pojedo!" Meni se pa zdi, da se včasih otroci tako navadijo na to, da imajo vedno oni prednost, da so oni središče vsega, da je včasih to otrokom preveč samoumevno. In to jih ne uči misliti na druge, biti pozoren do drugih.

Zato sem letos spet sklenila (kot že kdaj), da otroke usmerim v to, da oni nekaj dajo staršem in to skrivaj. Imajo skrivnost, dobro skrivnost. Jih skrivaj presenetijo.

Pripravim majhne čokoladice in otrokom povem, da je meni Miklavž naročil, da naj oni presenetijo starše. Za vsakega je ena čokoladica. Čokoladice so različne in oni izbirajo. Ne smejo izbirati zase, pač pa z mislijo na starše; izberejo naj tako čokoladiko, ki bo staršem všeč - in ne njim, otrokom.

O, kako mi pobožajo srce takele besede: "Ana, kakšna je ta? Kaj je v njej? ... Katera je najbolj grenka? ... Moja mami ima rada grenko."

Nasmehnem se ob temle plahem vprašanju: "A bo smela mami deliti? ..." Itak da bo smela! :)

"Samo ne pozabite, saj veste, da Miklavž ne sme pozabiti! Kako bi bili vi žalostni, če bi Miklavž pozabil!"

Potem čokoladke skrijejo in ko pridejo starši, so tako skrivnostni! :)

Naslednjič jih vprašam, če je presenečenje uspelo.

Pripovedujejo o tem, kako so bili Miklavži. Nekdo pove, da je dal darilce v nogavico :)

Oja, eden je tudi pozabil. Ampak saj kakšna lepa skrivnost lahko malo počaka. :)

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/89978/miklavzevski-utrinki

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90025/pismo-miklavzu

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90199/sveti-miklavz-z-zamudo

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90008/mali-in-sv-miklavz

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90040/najboljse-miklavzevo-darilo

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90037/sveti-miklavz-kot-ljudska-poboznost-in-izrocilo

(Sveti) Miklavž kot ljudska pobožnost in izročilo

Naši otroci so napisali pismo, že veliko let na isti list napiše vsak svoj delček. Mali je zaskrbljeno spraševal, kje je pismo. Kaj če se je izgubilo! Jaz sem zatrjevala, da se zagotovo ni! Mali je napisal tudi za svojo mamo, naj ji prinese eno rožico in posladek (le od kje njemu ta beseda?) in našemu psu da naj prinese kost. No, jaz sem pa začela razmišljati, kako neki se je pravzaprav zgodil "sv. Miklavž", kaj in kako se je dogajalo, da je spoštovanje tega svetnika v času njegovega življenja in kasneje preraslo v pravo ljudsko pobožnost s tako močnim in obsežnim izročilom. Pa sem spet vzela v roke Praznično leto Slovencev (avtor je Niko Kuret) in v drugi knjigi poiskala sv. Miklavža.

profileimage
Všeč mi je
4
Komentarji
9
Ana Kos
0
Mar 24, 2018
Marta <3
#9
pa-te-tič-ni
0
Jan 03, 2018

Lep začetek daljših dni! Blizu smo že Trem modrim, a
še vedno se lahko vsem zaželi, da bi pozorni bili - do
vseh, ki imajo noge na tleh in srca na dlaneh, pa
tudi do (še) krčevitih, da bi ne dočakali svoje
starosti udov zvitih od trde nesproščenosti!
#8
Marta
3
Dec 24, 2017
O, Ana, hvala. Jaz pa kar sem tvoja učenka. Čisto tiho vstopim v tvoj blog in berem in podarjam naprej. Včasih originalno, včasih malo predelano. Se mi zdi dobro, da si delimo to kar delamo in doživljamo. Kar smo prejeli kot dar. Da tega ne zakopljemo. Tako se bogatimo, vzgajamo in osrečujemo druge in sebe. Blagoslovljene božične praznike in leto 2018.
#7
Ana Kos
0
Dec 22, 2017

milesgloriosus ... kaj pa vem, če je tisto najtežje ...
#6
milesgloriosus
0
Dec 21, 2017
"skušamo delati dobre stvari, dajati drugim
in se s svojim darom ne hvaliti."
To zadnje je gotovo najtežje.
#5
Ana Kos
0
Dec 21, 2017
Marta, kako zelo lepo sporočilo zgodbe, ki jo omenjaš! Hvala ti! <3

Bi bila jaz včasih vsaj malo tvoja učenka :) <3
#4
Marta
1
Dec 18, 2017
Meni je tudi lep zaključek zgodbe Anica in velika skrivnost, ki jo je napisala Desa Muck. Anica se sprašuje, zakaj nekaterim Božiček prinese veliko daril, drugim pa malo ali pa nič. Sprašuje odrasle in nihče ji ne zna odgovoriti. Razmišlja in najde odgovor. To je zato, da tisti, ki dobi več, deli s tistim, ki dobi malo.
Ana, želim ti, da bi vetrček odpihnil utrujenost in pustil na svojem mestu osnutke.
#3
Ana Kos
0
Dec 17, 2017
Marta, o, tako teče čas in jaz sem ponavadi tako zmatrana! Imam pa morje naslovov, osnutkov ... ampak vetrček jih potem kar odpihne!
Ko bi lahko pisala kje spotoma, pa bi :)
Pa ne gre ... <3
Že mora tako biti :)

Kajne, kako lepo je, ko včasih tako otipljivo začutimo čisto ljubezen! <3
#2
Marta
2
Dec 17, 2017
O, Ana, kako lepo te je brati. Sem te pogrešala. Tudi v našem razredu smo Miklavževi pomočniki. In je lepo.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2017-12-17 20:50:26 (Dec 17, 2017)
Starejša objava Novejša objava
(Sveti) Miklavž kot ljudska pobožnost in izročilo

Naši otroci so napisali pismo, že veliko let na isti list napiše vsak svoj delček. Mali je zaskrbljeno spraševal, kje je pismo. Kaj če se je izgubilo! Jaz sem zatrjevala, da se zagotovo ni! Mali je napisal tudi za svojo mamo, naj ji prinese eno rožico in posladek (le od kje njemu ta beseda?) in našemu psu da naj prinese kost. No, jaz sem pa začela razmišljati, kako neki se je pravzaprav zgodil "sv. Miklavž", kaj in kako se je dogajalo, da je spoštovanje tega svetnika v času njegovega življenja in kasneje preraslo v pravo ljudsko pobožnost s tako močnim in obsežnim izročilom. Pa sem spet vzela v roke Praznično leto Slovencev (avtor je Niko Kuret) in v drugi knjigi poiskala sv. Miklavža.

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj