Članek
Dečki in deklice
Objavljeno Aug 29, 2017

Pred kratkim sem z eno gospo gledala televizijo. Bila je oddaja o tem, ali je spol prirojen ali pridobljen. Nizali so se različna razmišljanja, različne raziskave, različna opažanja, različne teorije, različni dokazi ...

Nekdo od raziskovalcev je pripovedoval, da če novorojenčku (ki pravzaprav komaj kaj vidi - kajti vid se začne razvijati šele z bivanjem na svetlobi, tedaj se šele zares začne trenirati) pred obraz dajo predmete ali pa se skloni človek, bo fantke zanimal predmet, medtem ko se bodo deklice zazrle v obraz. 

Ali res obstajajo igrače za fantke in tiste za punčke. Dojenčke, stare nekaj mesecev, take, ki že kar dobro vidijo in se morejo splaziti ali skobacati k želenu predmetu, so postavljali pred igrače. Opazno je bilo, da so fantki izbirali robote, stroje, vojake, deklice so bile bolj zavzete za punčke v roza krilcu.

Seveda so tudi izjeme, ampak za večino velja, da so največkrat deklice za "dekliške" igračke, fantki pa za "fantovske".

Menda so ugotovili, da se za fantovske igrače bolj navdušujejo tiste deklice, ki imajo višjo razen testosterona kot ponavadi deklice. Dečki ga imajo sicer dvakrat toliko kot deklice.

No, toliko nekako sem ujela v delčku oddaje, potem sva pa z gospo imeli druge "opravke".

Ko sem prvič slišala za gender teorijo, sem to jemala kot "slab humor" - iz tega se vendar ne moreš kar norčevati! Potem sem videla, da gre zares. Tega me je groza. Sploh ker kot kaže, eni vztrajno forsirajo to o izbiri spola ... tudi ponekod v šolah učijo otroke, da je spol nekaj, kar jim ni dano ob rojstvu, pač pa se zanj odločajo kasneje sami po svojem občutju.

Nekateri učijo celo o tem, da lahko spol spreminjaš ... skoraj kot bi bil lahko nekaj časa moški, nekaj časa pa ženska. Se pač odločiš po svojem počutju.

Verjamem in vem, da se kakšni ne počutijo dobro v svojem genetskem spolu, vendar to še ne pomeni, da bi dajali polno "svobodo" (saj to sploh ni svoboda) vsem, naj se odočajo, odločamo kasneje. Le zakaj? Mislim, da tak pristop otroke samo bega, zbega. Vsaj večino njih.

Že tako ima otrok v svojem življenju veliko stvari, za katere se mora res odločiti, med najpomembnejšimi je odločitev za šolo in poklic pa za fanta, dekle oz. moža, ženo.

Pa naj se odloča še za to, ali je moški ali ženska?

Tisti, ki se res ne najde v svojem spolu, naj išče naprej. Ne pa vsi. Zagotovo je edino človeško, da sprejmemo vsakega posameznika z vsem, kar je ... Mu pomagamo, ga imamo radi ... vendar majhnim otrokom ne bi govorila, odloči se, ali si fantek ali punčka. Ne vem tudi, kakšno zvezo ima z vsem tem, da baje (nekdo mi je pripovedoval o zloženkah na to temo) otrokom govorijo o spolnih odnosih homoseksualcev in o kondomih. No, jaz mislim, da otrokom kaj dosti o tem itak ni potrebno govoriti - le zakaj?? Kaj imajo do tega? Še za normalno (ali naj rečem običajno, da koga ne užalim?) spolnost velja, da otrok kaj dosti ne zanima in je za biti obziren s predstavljanjem le-te.

Kot kaže, se predstavlja otrokom spolnost kot nagon, kot tehniko, kot nekaj, kar ti pripada.

Zame je pa spolnost ljubljenje.

Žalostno se mi zdi, če otroci ne spoznajo, da naj bi šlo pri tem početju za ljubezen, ki zori.

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/279523/otrok-srednjega-spola

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/123951/ko-fantek-izve-da-je-morda-puncka

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/119865/teorija-spola-lahko-si-fantek-ali-puncka-kar-zelis-

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/90417/spol-katerega-spola-vrste-si-bi-bila-pa-ti