Rodila sem

OddajAna Kos, dne 2017-07-16 ob 13:24:12

Rodila sem fantka, majhnega drobcenega fantka. Iskala sem potem stvari zanj, ravno zadnje dni sem vse posortirala in spravila, saj še ni bil čas, da rodim. In potem sem kar rodila, enega drobcenega fantka, čisto drobcenega, ampak živahen je bil in duševno je neverjetno hitro rasel. Takoj smo imeli krst in jaz sem iskala oblekce zanj, ničesar nisem našla, samo iskala sem in iskala. Sklenila sem potem, da bo v redu tudi, če ga zavijem v eno deko - da ga ne bo zeblo, ko je pa tako drobcen.

Deček v mojem naročju se mi je smehljal. Vidno je rasel. Tisto "rasel v modrosti in vednosti"! Potem je malo detece kar spregovorilo. Ne spominjam se besed, ampak vem, da je bila med njimi beseda "Jezus".

Pomislila sem, kako ta otrok hitro raste, zori ... kako upam, da to ne pomeni, da bo hitro preživel svoje življenje .... in hitro "odšel" od tu.

Tako nič nimam rada smrti ... Te čase toliko mislim na ata, takle čas pred dvema letoma sem preživela ob njem, ko je umiral ...

Moje nocojšnje sanje so se zaključile, z ljubkim smehljajočim fantkom v mojem naročju.

Kasneje, ko sem odprla Facebook, mi je le-ta ponudil en star spomin, ki je bil objavljen prav na današnji dan pred petimi leti. Tudi sanje, tudi dojenček. Tudi v tistih sanjah sem rodila. :)

Kaže, da na 16. julija večkrat sanjam o dojenčkih :)

______________________________________

Od srca do srca: Dojenček:

"Končno se je zbudila!!" zaslišim glas nekje ob strani. Ugotovim, da govorijo o meni. Kje pa sem? Kdo govori tam nekje ob strani?
Sestra je, to vem po svetlo modri obleki. Aha, saj res, v porodnišnici sem. Rodit sem šla! In kje je otrok, moj otrok? Potipam, trebuha nimam več, torej sem res rodila ... A kje je otrok!?
"Oživljali smo vas," pravi sestra.
"Kako, oživljali?"
"Ja, potem smo vas še polili z vodo," nadaljuje sestra. "Dva dni ste bili v nezavesti."
"Pa otrok?" končno vprašam.
"Punčko imate!" pravi, "zdravo punčko. Lepo punčko."
"Kje je?" hlastno vprašam.
"Vas bomo peljali k njej."
Peljejo me s posteljo vred v neko sobo, kjer je veliko dojenčkov in potem mi dajo v roke lepo deklico s temnimi laski. Dojenčica se smehlja! Vidim ji v spodnji čeljusti dva mala zobka! Neverjetno, torej se je meni rodil otrok z zobki, mislila sem, da so to le zgodbe!
"Marija!" pokličem deklico in jo tesno stisnem k sebi! Končno sem jo dobila spet k sebi ... toliko mesecev sva bili tesno skupaj, ona v meni in jaz v njej, in potem naju je porod ločil. Le zakaj sem padla v nezavest? Kaj je bilo z menoj? Kako je to čudno. Ničesar se ne spominjam. A zdaj sva skupaj!
Komaj čakam, da pridejo do naju najini domači! Komaj čakam, da spet objamem svojega moža in vsakega otroka posebej.
To bo veselje!
Imamo malo deklico! Marijo!


Takele sanje sem imela danes ponoči. Pestovala sem svojega dojenčka! Kako milo je imeti v naročju dojenčka ... O kje so že časi rojevanja!
Vse ima svoj čas pod nebom ...
Čas rojevanja, čas zorenja, čas sadov ...

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
10
Ana Kos
0
Feb 09, 2018
Nina <3
#10
nina
0
Feb 07, 2018
lupčkano
#9
Ana Kos
0
Aug 06, 2017
Arzen,
bi me veselilo, če bi napisal več o/ob smrti.

Včasih sem bila proti pogrebščini, zdaj pa sem večkrat bila deležna čisto kulturnega srečanja bližnjih in prijateljev pokojnika.
Boli me, če postane potem nekakšna veselica.
Žalostno je, če "mora" nekdo umreti, da se ljudje srečajo, sicer se pa ne/bi.
Tudi meni se dogaja, da svoje sorodnike vidim predvsem ob smrti katerega od njih. Sicer se ne utegnemo kaj dosti srečevati.

Prizadene me pa, kadar doživim preveliko radost ob hoji an pogrebe. Pa tudi taki ljudje so, ki jim hoja na pogrebe pomeni nekakšen kučturni dogodek. Morda si pa mislijo: No, pa je umrl, JAZ pa še živim!

Zame je smrt res del življenja, zadnji del, ki ga mi, ki smo tukaj, še "poznamo", zaznamo ...
Predvsem je pomembno biti s človekom, ko je še tukaj.

Pozdrav tebi in tvoji dragi :)
#8
Arzen
0
Jul 28, 2017
Ste me pa nasmejali, dedek Kos :)

Ne, ni me pritegnil naslov, ampak vsebina. Predvsem smrt je zanimiva. Da veliko več kot si marsikdo misli. Težko je ob misli na nekatere, kako se obnašajo, kako jim je vse samoumevno. Ko pa se zgodi smrt....to me žalosti. In me oddaljuje od ljudi.

Hvala za pozdrav, Ana. :)
#7
Ana Kos
0
Jul 17, 2017
Arzen, to si pa tako lepo povedal!
Pozdrav tebi in tvoji dragi! <3

VinKos :) Naslov pritegnil :)

Radmila :) <3
#6
Radmila Čučak
0
Jul 17, 2017
Ana ...lepe in blagoslovljene sanje <3
#5
VinKos
0
Jul 17, 2017
Arzen - hvala za pozdrave
in sploh za (po)javljanje!
Je naslov pritegnil?
#4
Arzen
0
Jul 17, 2017
Smrt je le opomnik, da bi se morali ljudje več pogovarjati o svojih čustvih z drugimi. Ne pa da šele bližajoča se smrt iztisne vse ven.

Lep pozdrav vsem vašim ptičkom in "glavnemu" ptiču ;)
#3
Ana Kos
0
Jul 16, 2017
Pa res ... ime fantka? Pa ko ej bil celo krščen, krstil ga je pater Peter :) Ampak imena svojega dojenčka se ne spomnim. Ko pa sem imela toliko dela s tem, da najdem nekaj za obleči :)
Tako zelo lep obrazek je bil. In tako nežen smehljaj ... <3
#2
jožef
0
Jul 16, 2017
(Sveti) Ani se spodobi roditi Marijo, današnjega fanta ste krstili
v Jordanu? Imena ne omenjaš, je hiperbrihten in napreden,
omenja Jezusa, morda pa je kar on sam? Pri mistikih
nikoli ne veš, kdo koga rojeva . . .
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2017-07-16 13:24:12 (Jul 16, 2017)
Starejša objava Novejša objava
odsrcadosrca - Dojenček

\'Končno se je zbudila!!\' zaslišim glas nekje ob strani. Ugotovim, da

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj