Sveta Monika in (današnje) mame

OddajAna Kos, dne 2016-08-27 ob 19:38:09

Danes je v koledarju zapisana sv. Monika, mama sv. Avguština (ki je v koledarju dan za svojo mamo).
Sveta Monika velja - med drugim - predvsem za mamo, ki je 30 let molila za svojega sina, da se je spreobrnil.
Torej za mamo, ki si je zelo veliko let prizadevala, da bi njen otrok postal dober človek!
Če se tukaj kdo obregne ob molitev, lahko pomisli tudi to, kako vemo, da dostikrat ne uspemo najti ničesar res učinkovitega, kar bi pomagalo, pa tudi to, da ne moremo (skoraj) ničesar dobrega narediti na silo. Sploh pa odraslih otrok ne moremo vzgajati, spreminjati, ne smemo jih omejevati v njihovi svobodi. Tako so še najbolj na mestu tihe misli, molitve ...
In kdo more zagotoviti, da njegov otrok res ne bo nikoli zašel s "prave" poti?
Druga stvar, v katero se bo (bi) marsikdo obregnil, je "spreobrnjenje". Vsekakor ni šlo samo zato, da bi bodoči svetnik več kot 30 let ne bil kristjan, temveč za to, da je delal "lumparije", torej stvari, ki so proti naravnim zakonom, ki jih bolj ali manj vsi priznavamo, ne glede na svojo veroizpoved ali brez nje ("Zajel ga je vrtinec mladostnih zablod; bil je gluh za vse opomine." Vir.).


Slika od tu.


Mama Monika je iskala pomoč tudi pri nekem škofu, češ naj vendar vpliva na njenega sina, ta pa ji je rekel: "Pojdi, rotim te! Kakor resnično živiš, nemogoče je, da bi se otrok takšnih solza pogubil."

Pa sodobne mame? Nam je mama Monika blizu?
Morda se marsikatera od nas muči s skrbmi zaradi svojih otrok.
In mame danes prav tako molimo in/ali upamo za svoje otroke. Za to, da bi bili dobri ljudje.
Monikina zgodba nam vendar da vedeti, da ni nič nemogoče ... in da se kdaj kaj dobrega zgodi šele po dolgem dolgem času.
Njen sin Avguštin, ki je bil krščen med vigilijo (obredi ob veliki noči) l. 387, pravi, da je bil pravzaprav krščen z materinimi solzami.
Ko je Monika končno dočakala, da je prišel Avguštin na pravo pot, se ji je zdelo, da na tem svetu ni več potrebna. Ko je zbolela, je bila nekje na poti in ne doma, enega od sinov, Navigija, je skrbelo, kako bo, če bo umrla, ko ne bo doma, ona je pa mirno rekla: "
Pokopljite moje truplo kjerkoli; zavoljo njega si ne delajta nemira in skrbi! Prosim vaju samo tega, da se me spominjata ob Gospodovem oltarju, kjerkoli že bosta!" (Vir.) Tudi ta njena misel mi potrjuje mojo misel, kolikokrat se ukvarjamo z nebistvenimi stvarmi. Ni tako bistveno, kje bo po smrti moje telo, pač pa, kaj je z dušami mojih otrok ... (Na to misel sem pozorna tudi zato, ker prav te stvari itak razmišljam!) 

Nekaj podatkov o njej:
Ime: Izhaja verjetno iz it. besede monica – nuna, redovnica.
Rodila se je okoli leta 332 v kraju Tagaste v Numidiji (danes Alžirija),
umrla pa oktobra 387 v Ostiji v Italiji.
Velja za zavetnico krščanskih žena in mater; je priprošnjica za rešitev otroških duš; za vzgojo težavnih otrok.
Goduje: 27. avgusta.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
7
Ana Kos
0
Aug 31, 2016
Sem-i-zdi :)
#7
semizdi
0
Aug 29, 2016
Prav(o-slavno) se ti zdi.
Ex Oriente Lux & Sol(nce).
De profundis (cor-dis) debemus (ad)orare.
#6
Ana Kos
0
Aug 28, 2016
Semizdi - spominjaš na vzhodno krščanstvo! :)

Rado, hvala, bom :)
#5
Rado K.
0
Aug 28, 2016
Ana,
tole predavanje si moooooooraš ogledati.
O razvoju otrokovih kapacitet.

https://www.youtube.com/watch?v=-E7GWiEjju4

Ranko Rajović - Child development and the games that might damage it (UNICEF conference) - YouTube

Najčešće greške i u kom pravcu edukovati roditelje i vaspitače (NTC sistem učenja) Doktor Ranko Rajović, izvršni direkto
#4
Ana Kos
0
Aug 28, 2016
Rado, hehe, Spielverderber ;)
Verjemi, da sem odkritih ljudi vesela, čeprav mi morda kdaj kdo "pokvari igro", potem moram pa dodatno toliko razmišljati, da bi spet vzpostavila "ravnovesje v sebi" :)

Hvala za tvojo ostro misel o mamah!

Gotovo je zelo pomembno to, kaj/r otrok dobi v otroštvu.

Spominjam se strokovne delavke, ki je izjavila, da če že mora najstniku umreti eden od staršev, potem je bolje, da mama - kajti mamino glavno delo (vezano prav na mamo) je v prvem desetletju oz. tja do pubertete že zaključeno. Potem naj bi bil nadvse pomemben oče.

Še nekaj misli ob tem:
- Nobena mama ni popolna, vsaka dela tudi napake.
- Biti mama ni nekaj, kar se zaključi ob rojstvu otroka, pač pa je dogajanje vsega življenja naprej. Tako se mama razvija kot oseba, zori ...
- Marsikatera mama gotovo kdaj pomisli, da bi kakšno reč naredila drugače, kot jo je pred časom - če bi lahko ponovila "vajo". Po moje je nujno soočanje same sebe z vsem tem, morda tudi v pogovorih z otroki.
- Hudo je, kadar ne verjamemo, da je vendar še kaj mogoče narediti ... Pa sploh ne gre za vero kto tako, pač pa za široko človeško upanje in zaupanje v Dobro. Dokler diham, upam :)
#3
semizdi
0
Aug 28, 2016
Rado - imamo molitev ustnic in molitev srca. Slednja je neustavljiva . . .
#2
Rado K.
0
Aug 28, 2016
Hm Ana, "Spielverderber" tukaj. Bojim se, da v današnji praksi molitev Monike (mame) ne pomaga. Kar je mama zamudila v otroštvu, ni mogoče nadomestiti niti v 60 letih molitve.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-08-27 19:38:09 (Aug 27, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj