Pes, prijatelj :)

OddajAna Kos, dne 2016-07-29 ob 00:29:37

V mojem otroštvu smo imeli doma psa. Imela sem sicer zelo rada domače živali, ampak pes ni bil kakšen poseben ljubljenček. Moji ljubljenčki so bili predvsem mački pa kokoši pa krave in telički ... Od mačk sem vedno imela polno praska, prav tako od kokoši, ki sem jih prenašala okrog, one se pa niso vedno počutile dovolj varne ali pa jim pač ni bilo do mojega naročja. Spominjam se hrapavega jezika naših krav, ki so me lizale in je to včasih meni prav dobro delo. Sploh, kadar so me "praskale" prav tam, kjer me je srbelo :)

No, imeli smo tudi psa, ampak pes je bil - tako kot tedaj bolj ali manj povsod tam okrog - na verigi pred hlevom. Prinašali smo mu jest tisto, kar je ostalo nam (smo pa tudi mi jedli zelo skromno), včasih smo mu otroci dali tudi ogrizke in podobno, pa jih je pojedel. No, seveda je kdaj pa kdaj dobil tudi kakšno kost, ampak res le redko.

Ko sem mu prinašala jest, je ponavadi skakal na nas, meni je bilo pa to zelo zoprno. Revež ubogi, pravzaprav je bil precej sam, pa še takrat, ko smo mu prinesli jest, se nismo ukvarjali z njim ... Jaz sem se z njim pogovarjala le na daleč - da ni skakal po meni.

---

Potem ko sem imela že družino, so otroci navijali za to in ono žival. Kar dolgo smo odrekali to možnost, jaz sem predvsem poudarjala, da živali niso za v blok. Koliko izgovorov oz. dokazov in utemeljitev sem imela!

No, slednjič smo popustili, najprej smo sprejeli morske prašičke (Falbala je bila prva, potem pa Herkul in Bela, potem pa še "mnogo" pujskov, npr. Krjavelj ...), potem hrčke, zajčka, mucka, ne, mucke, pa psa, ribice ...

---

No, in kaj spoznavam počasi ob psu?

To, da je res naš prijatelj.

Moj prijatelj.

Nikoli me ne nadere (kot me kakšen človek). Ko mi je odveč govoriti, je tiho. Ko želim govoriti, mi pusti :) Me ne prekinja.

Vedno je prijazen. Ko rpidem domov, me prvi pozdravi! (Razen včasih ;) ) Vedno pokaže, kako zelo me je vesel! :)

Če ga pohodim (ko pa je vedno pod nogami), sicer zacvili, ampak nikoli ni užaljen ali celo jezen.

Ko mu pozabim, pozabimo dati jesti, ni užaljen, le za nami vztrajno hodi.

Ko se pregovarjamo, kdo ga bo peljal ven, se ne jezi, le čaka. Včasih pri vratih in maha z repom. In če še vedno ni nič, se vleže k vratom - in čaka.

Ko grem ven za malo časa, gre on za malo časa - brez pripomb.

Če grem za dolgo, gre za dolgo - spet brez pripomb. Oh ja, le tam okrog silvestrovega pa noče ven ... ga moramo dobesedno vleči ven ... In včasih, ko zelo dežuje, tudi samo vleče nazaj noter.

Skratka, zvest prijatelj je. Rad nas ima. Ima neko svojo hierarhijo, kdo pri nas je na vrhu, kdo za njim in kako gre po vrsti. Sprva je imel težave - in mi z niim -, ker nikakor ni hotel sprejeti, da je on zadnji na hierarhični lestvici in se je dobesedno vrival pred našega najmlajšega sina!

No, od kar je "velik", zrelih let, je to manj opazno ... ali pa je pač sprejel, da je naš in hierarhija itak nima ne vem kakšne vloge.

Še vedno pa je včasih kot internet. Zastane in melje in melje. Recimo, ko pridemo v stanovanje, mora skočiti v banjo in mu umijemo tačke. Ampak on, ki zagotovo natančno ve, kaj ga čaka, se dela, da nič ne ve, nič ne razume, za kaj gre. In stoji na mestu in mečka in mečka.

Prav tako - ko je končno v banji, tam kar stoji z opranimi tačkami in čaka ... spet kot počasni internet ... melje in melje ...

Poleg tega kdaj koga tja v ene tri dni oblaja, mislim, da se to vedno dogaja iz strahu ... sploh če v mraku kdo rine vanj. Tega res ne mara. Kakšni ljudje pač mislijo, da je vsak pes kot "pliško", ampak vsaj naš ni vedno dobrodušna mehka "žvalca" .

No, ampak kljub vsemu je zelo fejst "človek". Cenim njegovo "prijaznost". Ga pa vseeno "vržem" iz človeške postelje, kadar ga najdem spati v njej. Tako je to, ker prav tako kot otroci in tudi marsikakšen odrasli, izkoristi vsako nesolglasje med vzgojitelji. Jaz mu pač ne pustim v posteljo in ne sme sploh stopiti v mojo sobo, in tega se zvesto drži, otroci imajo pa malo drugačna merila. In on, pameten pes, vidi vsako "luknjo v zakonu" :)

---

V poletni vročini bodimo dodatno pozorni do naših kosmatih prijateljev!

http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/pes-v-pregretem-avtomobilu-kdo-je-zatajil-in-kako-ravnati-v-prihodnje

Nekaj misli, avtorja ne poznam:

Nekaj stvari, ki se jih lahko naučimo od psov :)

- Nikoli ne izpustite priložnosti za zabavo.
- Ko ljubljena oseba pride domov, vedno stecite k njej in jo pozdravite.
- Vzemite si čas za počitek in se raztegnite, preden vstanete.
- Bodite zvesti.
- Nikoli se ne pretvarjajte, da ste nekaj, kar niste.
- Izogibajte se ugrizu, kadar je dovolj, če samo zarenčite.
- Ko ste srečni, plešite naokoli in migajte s celotnim telesom.
- Spletite vezi s svojimi najbližjimi.
- Najdite radost v vsakodnevnih stvareh – včasih zadostuje že dolg sprehod

Pes v pregretem avtomobilu: kdo je zatajil? In kako ravnati v prihodnje? | Pes moj prijatelj

Pes moj prijatelj je najbolj priljubljeno spletno mesto ljubiteljev živali: oglasi o izgubljenih in najdenih živalih, pasje novice in zanimivosti, dobrodelne akcije, slovenska društva in zavetišča…

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
16
Ana Kos
0
Aug 02, 2016
Sponko <3 Alma <3
Oh, ta naša čuteča bitja!
No, mislim, da jaz psa ne bi peljala na "talenta" - upira se mi to, kako mora ali otrok ali pa žival kazati, kaj zna.
"Daj no, buci buc ..."
Vem za eno majhno punčko, ki je bila tepena, ker ni hotela zrecitirati neke "pesmi" pred uglednim gostom ...
Brez vsakega občutka za otroka je, če ga silimo v take stvari. No, in meni se zdi, da psa tudi ne bi peljala na take stvari ... No, jaz ne. Zdaj ne. Morda pa bi ga, ko sem bila mlajša :)
#16
Liza Whiteapple
1
Aug 02, 2016
Moja tako srčno bolečino izrazi s tuljenjem, ko gre mimo rešilec....tudi pri gasilcih včasih zavija :D.
#15
Sponko
2
Aug 02, 2016
#13
Oh Ana, srčno bolečino, ki veje iz pesmi, tako naju je ganila, on je tulil, jaz pa ....
(ne bom o tem, fantki ne jokamo)
#14
Ana Kos
0
Aug 02, 2016
Sponko, uporabil si izraz - bolečina ... Pojasniš, prosim, kaj misliš s tem?
#13
šeneuspavani
1
Aug 02, 2016
Sponko #3 - glede "stegnitve" - po stanju duha boš razgrajal pasja mandata vsaj še dva . . . ampak bolj varno je biti pesimist,
potem te presenečajo pozitivne stvari . . .
#12
Sponko
1
Aug 02, 2016
Režija se reži, jaz pa čutim z njim, vso bolečino.....
https://youtu.be/LSBq1YjHL6w

Dog sings Whitney Houston | Belgium's Got Talent | VTM - YouTube

In het nieuwe seizoen van Belgium's Got Talent - vanaf 6 maart bij VTM - passeren opnieuw heel wat opmerkelijke kandidat
#11
Ana Kos
1
Aug 02, 2016
Alma, kajne!
Včasih rečem, da je naš pes dober - človek! :) <3
#10
Liza Whiteapple
1
Aug 02, 2016
Pes je sposoben absolutne ljubezni in predanosti, česar človek ni. Pes vidi reči, ki jih človek ne, čuti globje od povprečnega človeka. Zame je to najboljši prijatelj. Več kot to. Zame je to polnovreden član družine, ki vanjo pride z razlogom.
#9
Ana Kos
0
Jul 30, 2016
Anka, jaz nisem za razne cunjice, v katere jih kakšni tlačijo, pa za lišpanje ipd. Sicer pa poznam vseh vrst ljudi; za psa si nekateri pritrgajo od ust. Če gre za afnarijo, je pa tudi meni odveč.
#8
Anka Klemenčič
0
Jul 30, 2016
Lep zapis z veliko resnice. Tudi jaz imam zelo rada živali, a sem še vedno mnenja, da ni prav, da se nekateri psi mastijo s piškoti, da se jim nudi komoditeta, ki je po mojem mnenju prej mučenje živali, kot pa ljubezen do njih, spet drugje otroci pa še kruha nimajo....
#7
Ana Kos
0
Jul 30, 2016
Gita <3
Počasi vse bolj cenim našo mrcino! Res je fejst fant :) <3 LILA
#6
gita
1
Jul 30, 2016
hja, kak je že ovi stric nekoč rekel: bolj ko spoznavam ljudi okrog sebe... raje imam svojega psa. sem pa tudi izkusila dvoletno življenje brez psa... in na lastni koži občutilo, da je nekaj manjkalo... pač tisto nekaj, kar ti lahko da edino ta živalca... ;-) lila
#5
Ana Kos
1
Jul 30, 2016
Sponko <3

Res, sirot ne želimo ... Znani so primeri, ko je pes potem zahajal na grob svojega gospodarja ali celo tam umrl ...
Spominjam se zgodbe enega psa, ki je hodil vsak dan v cerkev po svojo gospo in so psu potem kar v cerkvi postali, revežu, ki je tako čakal na svojo gospodarico, ki je umrla ...

Naš bo jeseni star 6 let ...
#4
Sponko
0
Jul 30, 2016
Zadnji psiček je z menoj preživel 18let, nato se je odločil za pasja nebesa. Za novega se ne odločam več, ker se bom verjetno jaz prej stegnil in bo revež, ostal sirota.
Sirot si pa ne želimo, mar ne?
#3
Ana Kos
0
Jul 29, 2016
Zmatrankupes - kakšno super ime :D :D

Se strinjam s tvojo ugotovitvijo :)
#2
zmatrankupes
0
Jul 29, 2016
(Na izletih /v naravi/) vedno teka od prvega do zadnjega, povezuje vso družino in navzoče prijatelje, do tujcev je zadržan, dokler ne ugotovi,
da s(m)o prijatelji - tak naj bi bil mož in oče, če je le mogoče!
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-07-29 00:29:37 (Jul 29, 2016)
Starejša objava Novejša objava
Pes v pregretem avtomobilu: kdo je zatajil? In kako ravnati v prihodnje? | Pes moj prijatelj

Pes moj prijatelj je najbolj priljubljeno spletno mesto ljubiteljev živali: oglasi o izgubljenih in najdenih živalih, pasje novice in zanimivosti, dobrodelne akcije, slovenska društva in zavetišča…

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
avgust 2019
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj